Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Zadnja obvestila

Je nuklearka v Zaporožju najbolj občutljivi vojaški cilj in zakaj? Katere jedrske elektrarne bodo v tej vojni najbolj na udaru?

To je največja elektrarna izmed vseh elektrarn v Ukrajini. Njena moč je 6 GW in bi sama lahko oskrbela 2-3 Slovenije, v Ukrajini pa prispeva okoli ¼ električne energije.

Jedrska elektrarna Zaporožje uporablja rusko jedrsko tehnologijo (s povsem drugačno zasnovo, kot v Černobilu). Rusi so bili pred vojno tudi daleč največji izvozniki jedrske tehnologije. Morda je to dodaten razlog, da ruska vojska ob zasedbi ne bo namerno poškodovala ukrajinskih jedrskih elektrarn.

 

Ali bi ustavitve jedrskih elektrarn v Ukrajini pripomoglo, da ob morebitnem napadu ne bi prišlo do taljenja jedrskega goriva in izpusta nevarnih snovi?

Vsekakor so zaustavljene jedrske elektrarne v primeru vojaškega napada manj ranljive, kot pa delujoče elektrarne. V Zaporožju po podatkih ukrajinskega jedrskega združenja delujeta dve izmed šestih enot (pred napadom so delovale tri).  

Nenameren napad (izstrelki zgrešijo pravi cilj in zadenejo jedrsko elektrarno) elektrarno lahko poškodujejo, reaktorja pa zelo verjetno ne bodo. Reaktorji so namreč nameščeni v “bunkerjih”, torej nekajkrat obdani z meter ali več debelimi plasteh armiranega betona. Reaktorji so v “bunkerjih” predvsem zaradi zaščite osebja pred sevanjem med normalnim obratovanjem. Seveda pa zelo prav pridejo tudi med potresi in morebitnimi padci letal, ki sodijo med predvidene obremenitve “bunkerjev” in jih bunkerji lahko prenesejo.

Za težje poškodbe reaktorjev in morebitne izpuste radioaktivnih snovi v okolico je potreben NAMEREN, USMERJEN in INTENZIVEN vojaški napad.

 

Ob obstreljevanju jedrskih elektrarn v Ukrajini, kakšna je nevarnost, da pride do katastrofalne jedrsko nesreče za Evropo? Ali so jedrske elektrarne kako dodatno zaščitene pred napadi?

Ukrajinska uprava za jedrsko varnost je 4. marca sporočila, da je elektrarno zavzela ruska vojska in da jo še vedno upravlja ukrajinska posadka. Mislim, da se je s tem vsaj zaenkrat tudi pomembno zmanjšala možnost, da bi elektrarno poškodovali ali namerno ali po nesreči.

Jedrske elektrarne so sicer grajene izjemno robustno in lahko prenesejo tudi padce komercialnih letal. Tako robustne objekte je izjemno težko resno poškodovati ali uničiti po nesreči: potreben je zelo usmerjen in intenziven napad. V primerjavi s katastrofalnimi posledicami vojne, težko govorimo o katastrofalnih posledicah napadov na jedrske elektrarne.

 

V primeru, da bi prišlo do namernega in usmerjenega napada na jedrsko elektrarno - kakšen obseg poškodb bi že lahko vodil v katastrofalne posledice? Kakšne bi bile posledice za Evropo in svet?

Nikakor ne moremo govoriti o katastrofalnih posledicah. V najslabšem primeru namernega intenzivnega napada bi imeli nesrečo primerljivo s tisto v Černobilu ali Fukušimi. V Černobilu so katastrofalne posledice občutili samo prebivalci nekaj kilometrov od elektrarne, v Fukušimi nihče. Večje posledice so v obeh nesrečah občutili prebivalci v krogu nekaj deset kilometrov. 

 

Ali lahko primerjamo nesrečo jedrskega reaktorja in eksplozije atomske bombe? 

Ne. Jedrske bombe ubijajo z udarnimi valovi in visokimi temperaturami. Radioaktivnost je neučinkovit ubijalec. Jedrski reaktorji v današnjih jedrskih elektrarnah v nobenem primeru ne morejo postati jedrske bombe. Zato lahko primerjamo le radioaktivne izpuste eksplozij in staljeni reaktorjev. 

 

Kdaj in kako bi lahko posledice čutili tudi v Sloveniji?

Vsekakor bi se v Sloveniji dalo izmeriti povečano sevanje, posledic za zdravje prebivalcev v Sloveniji pa ne bi bilo. V najslabšem primeru bi resne posledica za zdravje lahko imela posadka poškodovane  elektrarne in tisti vojaki, ki so jo zasedli.

 

Kakšni varnostni ukrepi bi v tem primeru sledili?

To bi bilo zelo odvisno od količine izpuščenih radioaktivnih snovi iz elektrarne in takrat prevladujoče smeri in hitrosti vetrov. Zelo verjetno pa ne bi bilo potrebno izvajati kakšnih večjih ukrepov. Le v primeru, da bi vetrovi pihali direktno k nam, bi morda bilo potrebno nekoliko previdnosti pri gibanju zunaj in zračenju. Bi pa tudi ob morebitnih presenečenjih glede na razdaljo do Ukrajine imeli na voljo kakšen dan ali dva za ukrepanje, če bi to bilo potrebno

Vsekakor pa nas bodo pristojni lahko o morebitnih preventivnih ukrepih pravočasno obvestili.

 

Ministrstvo za zdravje je že opozorilo, da kopičenje jodovih tablet ni ravno posrečen ukrep. Kakšni pa so preventivni nasveti? Koliko časa bi čutili sevanje oziroma posledice v Sloveniji in v Evropi?

Radioaktivne snovi, ki bi se lahko sprostile ob poškodovani jedrski elektrarni, bi bile najbolj nevarne v primeru vnosa v telo (zaužitje s kontaminirano hrano in pijačo ali inhalacija). Pazljivost bi torej bila potrebna predvsem pri sveži hrani. Koliko časa in kolikšna previdnost je potrebna pa nam bodo v primeru potrebe sporočali pristojni.

 

Bi lahko govorili o hujših posledicah, kot je bilo v Černobilu? Kakšne so bile ključne lekcije iz te nesreče, ki so jih upoštevali pri gradnji novih jedrskih elektrarn?

Nikakor ne. V Zaporožju je 6 reaktorjev VVER1000, ki imajo bistveno drugačno in tudi bistveno bolj robustno zasnovo, kot Černobilski RBMK.

Z vojaško grožnjo komercialni jedrski elektrarni smo se prvi srečali Slovenci. V letu 1991 je namreč Jugoslovanska ljudska armada že pričela z zračnim napadom na Krško elektrarno, ki ga k sreči niso izvedeli. Takratni razmisleki o optimalni obrambi jedrske elektrarne so temeljili na zaustavitvi reaktorja in mobilizaciji čimveč mobilne opreme. Tak pristop se je po 9.11.2001 uveljavil tudi V ZDA, po cunamiju v Fukušimi Daiči pa po vsem svetu.

 

Je za nas še vedno nevaren tudi Černobil in zakaj?

Vse kaže, da so Rusi pri Černobilu enostavno izkoristili nebranjeno in povsem zapuščeno ozemlje med belorusko mejo in Kievom in so tja namestili svojo vojaško bazo. Ob tem so po vsej verjetnosti v zrak spravili del radioaktivnega prahu, ki ga je v Černobilskem področju razmeroma veliko. To je povzročilo začasno (rahlo) povečano sevanje v zaprtem območju. Prav mogoče je tudi, da so ob tem nekoliko računali tudi na stare strahove…

Ruska vojska je Černobil zapustila 2. aprila in Ukrajina je ponovno prevzela nadzor nad elektrarno.

Černobil za nas nikoli ni bil nevaren, je pa bilo v aprilu 1986, ko je preko naših krajev prešel radioaktivni oblak, bilo smiselno sprejeti nekaj previdnostnih ukrepov.

NOVICE
Seminar ESFR-SMART, Pertuis, Francija, 4. 4. – 9. 4. 2022
V okviru evropskega projekta ESFT-SMART je bil organiziran seminar o težkih nesrečah v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih. Na seminarju, ki je bil namenjen predvsem mlajšim raziskovalcem in študentom, je bil podan pregled preteklih, ...
Joint European Torus (JET) proizvedel rekordnih 59 MJ fuzijske energije
Konzorcij EUROfusion, ki ga sofinancira Evropska komisija, združuje 4800 raziskovalcev iz 30 raziskovalnih organizacij, v njem pa sodeluje tudi več kot 40 raziskovalcev z osmih...
Turbulent Flow over Confined Backward-Facing Step: PIV vs. DN
Boštjan Zajec, Marko Matkovič, Nejc Kosanič, Jure Oder, Blaž Mikuž, Jan Kren in Iztok Tiselj iz Odseka za Reaktorsko tehniko IJS so objavili članek z naslovom “Turbulent Flow over Confine...
Prof. dr. Leon Cizelj izvoljen za predsednika združenja evropskih jedrskih strokovnjakov (European Nuclear Society - ENS)
Prof. dr. Leon Cizelj je bil na predlog Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije soglasno izvoljen za predsednika združenja evropskih jedrskih strokovnjakov (European Nuclear Society - ENS; ...
Opravljena nova eksperimentalna kampanja: Preučevanje temperaturnih fluktuacij v polno razvitem toku
Opravljena nova eksperimentalna kampanja: Preučevanje temperaturnih fluktuacij v polno razvitem toku Dr. Mohit Sharma ter sodelavci na Odseku za reaktorsko tehniko so opravili eksperiment turbulentnega prenosa...
Uspešno izvedena že 8. konferenca mladih jedrskih strokovnjakov YGNC
Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije (MMG DJS) je 19. 5. 2021 v sodelovanju z Odsekom za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« priredila že 8. konferenco mladih jedrskih strokovnjakov YGNC. Konfere...
A single grain boundary parameter to characterize normal stress fluctuations in materials with elastic cubic grains
Dr. Samir El Shawish in dr. Timon Mede z Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu »Jožef Stefan« sta v sodelovanju z dr. Jeremyjem Hurom z Université Paris-Saclay, CEA (Francija) objavila znanstven...
Modelling of premixed layer formation in stratified fuel–coolant configuration
Janez Kokalj, dr. Mitja Uršič ter dr. Matjaž Leskovar, sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu »Jožef Stefan«, so objavil znanstveni članek »...
Validation of a morphology adaptive multi-field two-fluid model considering counter-current stratified flow with interfacial turbulence damping
Dr. Matej Tekavčič, sodelavec Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu »Jožef Stefan«, je v sodelovanju z raziskovalci iz Inštituta za dinamiko tekočin, Helmholtz-Zentrum Dresden-Rossendorf (Nemčija) objavil zn...
Sestanek programskega odbora konference NESTet 2020, Bruselj, 7.-10.1.2020
Konferenca NESTet je posvečena izobraževanju in usposabljanju na področju jedrskih tehnologij. Po nekajletnem zatišju (zadnji NESTet je evropsko društvo jedrskih strokovnjakov (...
15th Steering Committee Meeting of the TSO Forum (TSOF), Dunaj, Avstrija, 17.-18. 2. 2020
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je leta 2010 ustanovila zbor pooblaščenih izvedencev za jedrsko in sevalno varnost (TSO) z namenom spodbujanja sodelovanja in izmenjave informacij. Osnovo za delovanje zbora predstavlja dokument TE...
Komunikacijska delavnica projekta ENEN+, Bruselj, Belgija, 13.-14.10.2019
Del projekta ENEN+ (Attract, Retain and Develop New Nuclear Talents Beyond Academic Curricula) je tudi razvoj in izvedba komunikacijske strategije, ki naj jedrske deležnike seznani z izz...
WPSAE Progress Meeting & PMU meeting, Garching, Nemčija, 27.1.-29.1. 2020
Evropske fuzijske raziskave v okviru Obzorja 2020 združuje ciljno orientiran 7-letni (2014-2020) fuzijski program EUROfusion, ki poteka pod okriljem EURATOM pogodbe. V okviru programa EUROfusion je velik del aktivnosti nam...
Sestanek Upravnega odbora ENEN, Bruselj, Belgija, 23.-25.10.2019
Več kot 75 članic združenja ENEN predstavlja večino evropskih univerz in raziskovalnih inštitutov, ki izobražujejo na področju varne rabe jedrske energije. V več kot desetletju obstoja je združenju uspel...
Sestanek EHRO-N Senior Advisory Group, Petten, Nizozemska, 18.-19.11.2019
European Human Resource Observatory – Nuclear (EHRO-N) je v letu 2011 ustanovila Evropska komisija z namenom sp...
Pripravljalni sestanek H2020 projekta SCC-SMR, Petten, Nizozemska, 27.-28.8.2019
Razpis za projekte Obzorja 2020 EURATOM v letu 2019 predvideva tudi aktivnosti pri razvoju malih in modularnih reaktorjev. Projekt SCC-SMR združuje zelo širok mednarodni konzorci...
Mednarodno ocenjevanje Tehniške univerze v Harbinu, Harbin, Kitajska, 14.-18.7.2019
Tehniška univerza v Harbinu (Harbin Engineering University, HEU) sodi z več kot 900 študenti v dveh jedrskih programih (jedrska tehnika, radiokemija) med največje na Ki...
mobile view