Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Raziskave

Osnovni cilj vseh raziskav je (so)ustvarjanje in razvoj novega znanja. Nova spoznanja so eno najpomembnejših gonil napredka in izboljševanja varnosti jedrskih objektov pri nas in v svetu.

Raziskave Odseka za reaktorsko tehniko so usmerjene predvsem v razvoj in uporabo naprednih modelov ter računalniških simulacijskih orodij, ki omogočajo napovedovanje in razumevanje fizikalnih procesov, ki so pomembni za zagotavljanje varnosti jedrskih elektrarn. Glavna področja naših raziskav so:

Prenos toplote in snovi

Jedrske reaktorje je vedno treba hladiti. Večino današnjih reaktorjev hladimo s tekočo vodo in vodno paro. Pri reaktorjih v prihodnosti pa načrtujemo in preverjamo tudi uporabo plinov in tekočih (staljenih) kovin in soli. Tokovi tekočin so v razmerah zelo intenzivnega hlajenja praviloma močno turbulentni in dostikrat zaradi uparjanja tudi dvofazni. Cilj naših raziskav je tovrstne procese kar najbolj verodostojno in natančno simulirati.

Staranje in celovitost za varnost pomembnih komponent

Radioaktivne snovi želimo z več zaporednimi pregradami zadržati v reaktorju. Razmeroma visoke obremenitve in različni procesi staranja, npr. utrujanje in napetostna korozija, lahko v več desetletjih obratovanja jedrskih elektrarn pregrade poškodujejo. Pri staranju kovinskih materialov ima dostikrat zelo veliko vlogo tudi mikrostruktura. Raziskujemo metode, ki napovedujejo nastanek in razvoj razpok z upoštevanjem naključne oblike in usmerjenosti kristalnih zrn.

Resne nezgode

Jedrski reaktorji tudi po zaustavitvi proizvajajo zaostalo toploto, ki je posledica spontanih radioaktivnih razpadov razcepkov, nastalih med verižno reakcijo v delujočem reaktorju. Zato je tudi zaustavljene reaktorje nujno treba hladiti. Če nam to ne uspe, se bo reaktor začel pregrevati in se bo prej ali slej tudi stalil, kar privede do resne nezgode. Ob pregrevanju reaktorja in ob stiku taline z betonom se lahko sprostijo večje količine vodika. V odseku raziskujemo metode za napovedovanje širjenja in obvladovanje vodika brez eksplozij. Raziskujemo tudi parne eksplozije, ki bi lahko nastale ob stiku staljenega jedrskega goriva s hladno vodo.

Redno sodelujemo na mednarodnih projektih Evropske komisije in OECD/NEA, ki nam omogočajo dostop do rezultatov relevantnih poskusov. Razvoj modelov in računalniških simulacij podpiramo z občasnim eksperimentalnim delom na evropskih eksperimentalnih napravah, česar sponzor je Evropska komisija.

V preteklih letih smo se osredotočali predvsem na modeliranje procesov v reaktorjih 2. generacije, torej tistih, ki so danes v obratovanju, kamor sodi tudi jedrska elektrarna Krško. V zadnjem času pa se prav tako posvečamo procesom v reaktorjih 3. (v gradnji, npr. Olkiluoto 3 na Finskem) in 4. (v razvoju) generacije, pa tudi eksperimentalnega fuzijskega reaktorja ITER, ki ga gradijo v francoskem raziskovalnem središču Cadarache. Spajanje znanja in izkušenj med raznimi koncepti reaktorjev ima na delo izredno pozitiven vpliv; vpliva predvsem na hitrejši in kvalitetnejši razvoj znanja ter na izboljšave jedrske varnosti. Upravljavci jedrskih elektrarn se namreč praviloma osredotočajo na spremljanje izkušenj v podobnih reaktorjih.

Fuzijske raziskave

Na področju fuzije razvijamo napredne numerične in teoretične modele prenosa toplote, dinamike tekočin in strukturne mehanike, namenjene načrtovanju in analizam komponent in sistemov v fuzijskih reaktorjih. Sodelujemo pri številnih mednarodnih projektih razvoja sistemov fuzijskih naprav, kot so DTT (Divertor Tokamak Test facility), v Italiji, stelarator W7-X, v Nemčiji in demonstracijska fuzijska elektrarna DEMO.  Imamo dolgoletne izkušnje in ekspertizo na področju kompleksnih simulacij računalniške dinamike tekočin in termo-mehanskih analiz, tudi na področju računsko zahtevnih tranzientnih simulacij. V sodelovanju z evropskimi partnerji konzorcija EUROfusion razvijamo koncept licenciranja in varnosti bodočih fuzijskih elektrarn, kjer s pridom uporabljamo naše znanje s področja jedrske varnosti fisijskih elektrarn.

 

Več o naših raziskavah in tekočih projektih.

 

 

Nazadnje posodobljeno: 24. 5. 2023

NOVICE
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
Raziskovalci iz R4 na konferenci SCOPE prejeli dve nagradi
Prof. dr. Iztok Tiselj, Jan Kren in dr. Blaž Mikuž so na konferenci SCOPE (Saudi International Conference On Nuclear Power Engineering) prejeli nagrado za najboljši prispevek. Prispevek z naslovom “Experimental study of isothermal vertic...
Mladi raziskovalec Aljoša Gajšek prejel EUROfusion Engineering Grant
EUROfusion Engineering Grant (EEG), je prejelo 16 kandidatov iz širokega nabora 55 različnih raziskovalnih področij, zanimivih za nadaljnji razvoj fuzijskih tehnologij.  EEG je prejel tudi mladi raziskovalec Aljoša Gajšek iz...
Tečaj eksperimentalne jedrske tehnike za študente King Fahd University of Petroleum & Minerals
Tečaj eksperimentalne jedrske tehnike za študente King Fahd University of Petroleum & Minerals V prvi polovici julija smo na Odseku za reaktorsko tehniko R4 in Odseku za reaktorsko fiziko F8 organizirali 14 dnevni t...
Delavnica o varnosti majhnih modularnih, naprednih in fuzijskih reaktorjev
Delavnica o varnosti majhnih modularnih, naprednih in fuzijskih reaktorjev, 20. in 21. 6. 2023, Celje V Celju je 20. in 21. junija v organizaciji Odseka za reaktorsko tehniko, IJS, potekala delavnica o varnosti majhnih modularn...
Inženirska akademija Slovenija sprejela prof. dr. Leona Cizlja med svoje člane
Inženirska akademija Slovenija (IAS) je 5. junija na Brdu pri Kranju slavnostno sprejela med najuglednejše slovenske in tuje strokovnjake s področja inženirstva in tehnologije 18 novih članov, med drugim prof. dr. Leona CIzlja z Odseka za re...
Nagrada za najboljši poster mlademu raziskovalcu Amirhosseinu Lame Jouybariju
Amirhossein Lame Jouybari, mladi raziskovalec na Odseku za reaktorsko tehniko IJS je na konferenci ICONE30 na Japonskem v Kjotu prejel n...
EMUG srečanje
Prejšnji teden, med 12. in 14. aprilom, je v Sloveniji v organizaciji Odseka za reaktorsko tehniko IJS v sodelovanju s Paul Scherrer Institutom iz Švice potekalo srečanje EMUG (European MELCOR and MACCS User Group). Srečanja se je v ži...
Homogenizacija atmosfere z navpičnimi curki
Homogenizacija atmosfere z navpičnimi curki Dr. Rok Krpan, doc. dr. Ivo Kljenak in prof. dr. Iztok Tiselj z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« so v reviji »Annals of Nuclear Energy« ...
Medkristalne napetosti v elastičnih materialih
Medkristalne napetosti v elastičnih materialih Dr. Samir El Shawish in dr. Timon Mede z Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu »Jožef Stefan« sta objavila znanstveni članek »Grain boundary stresses in el...
Podelitev francoske nagrade Étoiles de l’Europe za projekt NARSIS
Podelitev francoske nagrade Étoiles de l’Europe za projekt NARSIS Projekt NARSIS, v katerem so sodelovali raziskovalci odsekov R4 in E8 na IJS, je prejel francosko nagrado »Trophée des Etoiles de l'Eur...
Seminar ESFR-SMART, Pertuis, Francija, 4. 4. - 9. 4. 2022
V okviru evropskega projekta ESFT-SMART je bil organiziran seminar o težkih nesrečah v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih. Na seminarju, ki je bil namenjen predvsem mlajšim raziskovalcem in študentom, je bil podan pregled preteklih, ...
Joint European Torus (JET) proizvedel rekordnih 59 MJ fuzijske energije
Konzorcij EUROfusion, ki ga sofinancira Evropska komisija, združuje 4800 raziskovalcev iz 30 raziskovalnih organizacij, v njem pa sodeluje tudi več kot 40 raziskovalcev z osmih...
Turbulent Flow over Confined Backward-Facing Step: PIV vs. DN
Boštjan Zajec, Marko Matkovič, Nejc Kosanič, Jure Oder, Blaž Mikuž, Jan Kren in Iztok Tiselj iz Odseka za Reaktorsko tehniko IJS so objavili članek z naslovom “Turbulent Flow over Confine...
Prof. dr. Leon Cizelj izvoljen za predsednika združenja evropskih jedrskih strokovnjakov (European Nuclear Society - ENS)
Prof. dr. Leon Cizelj je bil na predlog Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije soglasno izvoljen za predsednika združenja evropskih jedrskih strokovnjakov (European Nuclear Society - ENS; ...
Opravljena nova eksperimentalna kampanja: Preučevanje temperaturnih fluktuacij v polno razvitem toku
Opravljena nova eksperimentalna kampanja: Preučevanje temperaturnih fluktuacij v polno razvitem toku Dr. Mohit Sharma ter sodelavci na Odseku za reaktorsko tehniko so opravili eksperiment turbulentnega prenosa...
A single grain boundary parameter to characterize normal stress fluctuations in materials with elastic cubic grains
Dr. Samir El Shawish in dr. Timon Mede z Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu »Jožef Stefan« sta v sodelovanju z dr. Jeremyjem Hurom z Université Paris-Saclay, CEA (Francija) objavila znanstven...
Modelling of premixed layer formation in stratified fuel-coolant configuration
Janez Kokalj, dr. Mitja Uršič ter dr. Matjaž Leskovar, sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu »Jožef Stefan«, so objavil znanstveni članek »...
Validation of a morphology adaptive multi-field two-fluid model considering counter-current stratified flow with interfacial turbulence damping
Dr. Matej Tekavčič, sodelavec Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu »Jožef Stefan«, je v sodelovanju z raziskovalci iz Inštituta za dinamiko tekočin, Helmholtz-Zentrum Dresden-Rossendorf (Nemčija) objavil zn...
mobile view