Projekcije širjenja COVID19 v Sloveniji

Napoved 29.7.2020

Uvodna pojasnila so podana tukaj.

Ocenjujemo, da imamo eksponentno pojemanje z razpolovnim časom ~60 dni (včeraj kvazi-stacionarno stanje) in da je efektivno reprodukcijsko število R_ef manjše od 1, kar je zelo dobra novica. V prihodnjem obdobju bo število dnevnih pozitivnih testov predvidoma fluktuiralo v območju od 5 do 30 (včeraj od 5 do 35).

Sedemdnevno povprečje efektivnega reprodukcijskega števila za celo Slovenijo je R_7dni=0,92 (včeraj 1,05), za preostalo Slovenijo brez DSO-jev pa R_brez_DSO_7dni=0,86 (včeraj 0,99). Za boljši vpogled navajamo še ocene razpolovnih časov z različnimi metodami: exp fit: podvojitveni čas 577 dni (včeraj podvojitveni čas 365 dni), R_7dni za celo Slovenijo: razpolovni čas 62,1 dni (včeraj podvojitveni čas 96,9 dni) in za preostalo Slovenijo brez DSO-jev: razpolovni čas 34,9 dni (včeraj razpolovni čas 360 dni).

Dobro bi bilo spraviti vsa obravnavana efektivna reprodukcijska števila R_ef (za celo Slovenijo, za preostalo Slovenijo brez DSO-jev in za DSO-je) pod 1 in pričakati problematično jesen s čim boljšo epidemiološko sliko.

Slika 5 prikazuje napoved hospitaliziranih do sredine oktobra za ocenjeno reprodukcijsko število R_ef=0,92 ter tri neugodne scenarije razvoja epidemije, kjer predpostavimo, da je po 15.8. R_ef nekoliko večji od ena zaradi vračanja s počitnic. Glede na število pozitivnih testov je za zdaj v drugem valu število hospitaliziranih, na intenzivni in umrlih za vsako kategorijo približno 70% manjše kot v prvem valu, predvidoma zaradi mlajše starostne strukture potrjeno okuženih in izboljšanega imunskega sistema vseh v poletnem času.

Mala šola epidemije (ponovitev za utrditev znanja): Predstavljate si epidemijo kot požar, epidemiologe kot gasilce, uvožene okužbe kot požigalce, notranje širjenje pa kot iskre, ki pred in med gašenjem zanetijo nov požar. ÄŒe uspejo gasilci hitro pogasiti vsa nastajajoča požarišča, lahko ostali živimo skoraj normalno. ÄŒe se požar enkrat razširi, ga je bistveno težje pogasiti, kot če se ga gasi v začetni fazi. Zato je tako pomembno spremljanje reprodukcijskega števila R, da se lahko takoj ukrepa, ko se opazi, da požarišča nastajajo hitreje, kot jih gasilci uspejo pogasiti (R>1). Ko je požarišč enkrat več kot je gasilcev, je bitka izgubljena in požar se nemoteno širi. To se pri epidemiji zgodi, ko so presežene kapacitete epidemiološkega nadzora. Ko se požar enkrat nemoteno širi, lahko doseže takšne razsežnosti, da ga je nemogoče pogasiti, kot npr. ko je gorela Avstralija. Zato se poskuša epidemijo zatirati v kali, ker je to najlažje in najmanj boleče za ljudi in gospodarstvo. ÄŒe epidemija uide izpod nadzora, je z blagimi ukrepi več ni možno ustaviti. Edino zdravilo potem je »lock-down«, ki pa si ga zares nihče ne želi, ker bi se ljudem "zmešalo" in od nečesa moramo tudi živeti. Zato gospodarstva in zdravstva več ne moremo zapirati, ker bi bile negativne stranske posledice enostavno prehude. Zato dosledno izvajajmo zaščitne ukrepe, da bodo lahko epidemiologi vsa požarišča pogasili v kali. Ker bomo posledično imeli dobro epidemiološko sliko, bo tveganje za okužbo minimalno. Tako bomo lahko prehlad spet obravnavali kot običajen prehlad in ne kot potencialen Covid z vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi (karantena ipd.), ki so neprijetni tako za ljudi kot gospodarstvo, in življenje bo lahko potekalo skoraj normalno brez psihoze in strahu.

Slika 1:

 Slika 2:

 Slika 3:

 Slika 4:

Slika 5: