logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 3. 2. 2022

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s cepljenjem in samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Problematika epidemije

Poljudno predstavitev problematike epidemije in našega modela si lahko ogledate na: "Modeliranje epidemije COVID-19 v Sloveniji".

Analiza stanja

Epidemija je predvidoma že dosegla vrh petega vala in bo v naslednjih dneh začela vse hitreje upadati. Vrh v bolnišnicah bomo predvidoma dosegli čez približno en teden. Omikron vrha v enotah intenzivne terapije verjetno sploh ne bo. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=1,0.

Tedensko povprečje dnevno potrjenih okuženih oseb je 15.171 (Slike 1a, 1b in 1c).

Slika 1a

Slika 1b

Slika 1c

Število dnevno pozitivnih oseb v starostni skupini nad 65 let še vedno raste (Slika 2).

Slika 2

Zasedenost bolnišničnih kapacitet še narašča (Slika 3), medtem ko dnevni sprejem v bolnišnice že stagnira (Slika 7).

Slika 3 - Vključuje tudi rdeče cone

Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da je reprodukcijsko število približno R=1,0.

Navajamo ocene sedemdnevnega povprečja reprodukcijskega števila R, ki so izračunane na osnovi***:

  • števila vseh pozitivnih testov*: R_vsi=1,09 (Slika 4), in
  • števila pozitivnih oseb, ki so se okužile v lokalnem okolju**: R_lokalni=1,09 (Slika 4).

Opombe:
* Uvožene okužbe so obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji. Poimenovano tudi efektivno reprodukcijsko število. Je dober kazalnik trenutne dinamike epidemije. To število se tipično podaja kot R, tudi pri mednarodnih primerjavah. Epidemija upada, ko je efektivni R manjši od 1.
** To je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji. Za upadanje epidemije ne zadošča, da je lokalni R manjši od 1, ker okužbe tudi uvažamo.
*** Ob spremembi režima testiranja ali spremembi trenda so v prehodnem obdobju ocene precenjene oz. podcenjene.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.

Širitev virusa lahko za nazaj (več kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi*:

  • bolnišničnih obravnav: R_hosp=1,03 in
  • obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=1,02.

Opomba:
* Ocena je zaradi hkratnega širjenja različic delta in omikron, ki imata bistveno različno dinamiko okuževanja in resnost povzročene bolezni, v prehodnem obdobju močno podcenjena.

Negotovost teh poenostavljenih specifičnih ocen R, ki služijo kot dodaten vpogled v dogajanja, je velika.

Slika 4

Hitrost prekuževanja je približno 210 tisoč okuženih* na teden oz. 10 % prebivalstva na teden. Trenutno je kužen* približno vsak 10. prebivalec. Hitrost cepljenja je približno 1 tisoč prvih odmerkov** na teden oz. 0,05 % prebivalstva na teden. 

Opombe:
* Predpostavili smo, da je okuženih 2x toliko kot potrjenih primerov in da je trajanje kužnosti 7 dni.
** Kdor prejme prvi odmerek, bo predvidoma tudi polno cepljen.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov (Slike 1a, 1b in 1c), bolnišničnih obravnav (Slike 7, 8a, 8b, 9a, 9b in 11) in števila umrlih oseb (Slike10a, 10b in 11) smo predpostavili, da je reprodukcijsko število R=1,0 (trenutna ocena za en teden nazaj).

Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi scenarije za sledeče vrednosti reprodukcijskega števila: R -10 %, R -5 %, R +5 % in R +10 % (Slike 8a, 8b, 9a, 9b, 10a, 10b in 11). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 7 - Vključuje tudi rdeče cone

Slika 8a - Vključuje tudi rdeče cone

Slika 8b - Vključuje tudi rdeče cone

Slika 9a

Slika 9b

Slika 10a

Slika 10b

Slika 11 - Vključuje tudi rdeče cone

Delež različice omikron, ki je zdaj že skoraj 100 %, je hitro naraščal zaradi izogibanja imunskemu sistemu in še večje kužnosti od različice delta (Slika 12*).

 Opomba:
* Predstavljen je delež različic v vzorcih, ki odražajo okuževanje pred približno enim tednom, kolikor je tipičen časovni zamik od okužbe do pozitivnega testa.

Slika 12

Ocenjeni datumi izpolnjevanja kriterijev ECDC

14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je 9.159 (Sliki 1a in 1b). Glede na kriterije ECDC smo v temno rdeči fazi. Dokler epidemija ne bo začela upadati, ne bomo podajali napovedi za prehod v rdečo fazo, saj so negotovosti prevelike.

 Faza  14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev / datum
 Zelena  <75 / 9. 8. 2021
 Oranžna  >75 / 10. 8. 2021
 Rdeča  >200 / 27. 8. 2021
 Temno rdeča  >500 / 14. 9. 2021

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje za številne podakte, Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah ter Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano za podatke o različicah virusa.

Stran ureja: Matjaž Leskovar

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view