Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 18. 2. 2022

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s cepljenjem in samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Problematika epidemije

Poljudno predstavitev problematike epidemije in našega modela si lahko ogledate na: "Modeliranje epidemije COVID-19 v Sloveniji".

Analiza stanja in pogled v prihodnost

Epidemija upada z razpolovnim časom približno 9 dni. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=0,70. Zaradi pravočasnega* sproščanja ukrepov bomo predvidoma optimalno, brez prenihaja prešli v poletno fazo endemije. Naslednji val bo predvidoma jeseni, kot je značilno tudi za druga obolenja dihal, in bo le blag, če bomo poletje preživeli brez ukrepov in jih jeseni po potrebi smiselno uvajali. Za obvladovanje jesensko-zimskega vala bodo v tem primeru predvidoma zadoščali že osnovni ukrepi oz. ne bodo niti potrebni, če nas valovanje endemije z nekoliko večjo amplitudo ne bo motilo. Na kumulativno število okuženih, bolnih, hospitaliziranih in umrlih ukrepi ne bodo imeli pomembnega vpliva, ker je virus tako kužen. Ta kumulativna števila lahko zmanjšamo le s cepljenjem.

Razlaga:
* ÄŒe se sprošča prehitro, se zaradi obsežnega kroženja virusa epidemija ne umiri, ko je dosežena kolektivna imunost, ampak se okužbe (po nepotrebnem) širijo še naprej med preostalimi dovzetnimi. Pri tem epidemija sčasoma tako upade, da se začnejo nabirati dovzetni zaradi izgube imunosti, ki ni trajna, kar kasneje sproži novi val. ÄŒe se sprošča prepozno, epidemija upade pod endemično povprečno vrednost, kar prav tako zaradi nabiranja dovzetnih kasneje sproži novi val. Bolj kot epidemija upade pod endemično povprečno vrednost, večji je val, ki temu sledi z določenim časovnim zamikom, še posebej, če se pojavi v jesensko-zimskem obdobju, ko je osnovno reprodukcijsko število večje. Pri optimalnem sproščanju ukrepov epidemija lepo preide v endemijo. Z ustreznim upravljanjem endemije je možno doseči, da ne bo preveč valovala, predvsem pa, da pričakovani vsakoletni val v jesenko-zimskem obdobju ne bo prevelik. 

Povprečna hitrost kroženja virusa med endemijo bo odvisna od trajanja imunosti in osnovnega reprodukcijskega števila v novi normalnosti, ki bo, upajmo, kar stara normalnost. ÄŒe bi trajala imunska zaščita pred okužbo eno leto, bi se v endemični fazi covida v povprečju okužilo približno 5 tisoč ljudi dnevno; zaradi sezonske narave covida poleti nekoliko manj, pozimi nekoliko več. Pri krajšem trajanju imunosti bo hitrost kroženja virusa ustrezno večja. Večina ljudi tega okuževanja ne bo opazila, le imunski odziv se jim bo osvežil. Za rizično populacijo bo priporočljivo, da se pred okužbo zaščitijo s cepljenjem, podobno kot pri gripi, in tako zmanjšajo tveganje za hujši potek bolezni. ÄŒe se bo pojavila kakšna nova različica virusa s slabo navzkrižno imunostjo z obstoječimi različicami, se lahko epidemija ponovi. Njena resnost bo odvisna od karakteristik nove različice.

Tedensko povprečje dnevno potrjenih okuženih oseb je 5.076 (Sliki 1a in 1b).

Slika 1a

Slika 1b

Število dnevno pozitivnih oseb v starostni skupini nad 65 let upada (Slika 2).

Slika 2

Zasedenost bolnišničnih kapacitet upada (Slika 3), prav tako dnevni sprejem v bolnišnice (Slika 7).

Slika 3 - Rdeče cone niso upoštevane.

Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da je reprodukcijsko število približno R=0,70.

Navajamo ocene sedemdnevnega povprečja reprodukcijskega števila R, ki so izračunane na osnovi***:

• števila vseh pozitivnih testov*: R_vsi=0,70 (Slika 4), in
  
• števila pozitivnih oseb, ki so se okužile v lokalnem okolju**: R_lokalni=0,69 (Slika 4).

Opombe:
* Uvožene okužbe so obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji. Poimenovano tudi efektivno reprodukcijsko število. Je dober kazalnik trenutne dinamike epidemije. To število se tipično podaja kot R, tudi pri mednarodnih primerjavah. Epidemija upada, ko je efektivni R manjši od 1.
** To je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji. Za upadanje epidemije ne zadošča, da je lokalni R manjši od 1, ker okužbe tudi uvažamo.
*** Ob spremembi režima testiranja ali spremembi trenda so v prehodnem obdobju ocene precenjene oz. podcenjene.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.

Širitev virusa lahko za nazaj (več kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi*:

• bolnišničnih obravnav: R_hosp=0,89 in
• obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=0,80.

Opomba:
* Ocena je zaradi hkratnega širjenja različic delta in omikron, ki imata bistveno različno dinamiko okuževanja in resnost povzročene bolezni, v prehodnem obdobju močno podcenjena.

Negotovost teh poenostavljenih specifičnih ocen R, ki služijo kot dodaten vpogled v dogajanja, je velika.

Slika 4

Hitrost prekuževanja je približno 70 tisoč okuženih* na teden oz. 3 % prebivalstva na teden. Trenutno je kužen* približno vsak 30. prebivalec. Hitrost cepljenja je približno 700 prvih odmerkov** na teden oz. 0,04 % prebivalstva na teden. 

Opombe:
* Predpostavili smo, da je okuženih 2x toliko kot potrjenih primerov in da je trajanje kužnosti 7 dni.
** Kdor prejme prvi odmerek, bo predvidoma tudi polno cepljen.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov (Sliki 1a in 1b), bolnišničnih obravnav (Slike 7, 8a, 8b, 9a, 9b in 11) in števila umrlih oseb (Slike10a, 10b in 11) smo predpostavili, da je reprodukcijsko število R=0,70 (trenutna ocena za en teden nazaj). Predpostavili smo, da zmanjšano okuževanje med počitnicami kompenzira povečano okuževanje zaradi sproščanja ukrepov.

Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi scenarije za sledeče vrednosti reprodukcijskega števila: R -10 %, R -5 %, R +5 % in R +10 % (Slike 8a, 8b, 9a, 9b, 10a, 10b in 11). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 7 - Rdeče cone niso upoštevane.

Slika 8a - Rdeče cone niso upoštevane.

Slika 8b - Rdeče cone niso upoštevane.

Slika 9a

Slika 9b

Slika 10a

Slika 10b

Slika 11 - Rdeče cone niso upoštevane.

Ocenjeni datumi izpolnjevanja kriterijev ECDC

14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je 4.572 (Sliki 1a in 1b). Glede na kriterije ECDC smo v temno rdeči fazi. Ob enakem trendu razvoja epidemije bi lahko v rdečo fazo prešli sredi marca (če se bo zmanjšalo število testiranj, pa bistveno prej). Uporabili smo enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije. Negotovosti ocenjenih datumov so velike.

Faza	14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev / datum
Zelena	<75 / 9. 8. 2021
Oranžna	>75 / 10. 8. 2021
Rdeča	>200 / 27. 8. 2021  <500 / sredi marca (16. 3. 2022)
Temno rdeča	>500 / 14. 9. 2021

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje za številne podakte, Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah ter Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano za podatke o različicah virusa.

Stran ureja: Matjaž Leskovar