Težke nesreče

Jedrski reaktorji tudi po zaustavitvi proizvajajo zaostalo toploto, ki je posledica spontanih radioaktivnih razpadov razcepkov, nastalih med verižno reakcijo v delujočem reaktorju. Zato je tudi zaustavljene reaktorje nujno treba hladiti. Če nam to ne uspe, se bo reaktor začel pregrevati in se bo prej ali slej tudi stalil, kar privede do težke nesreče. Ob pregrevanju reaktorja in ob stiku taline z betonom se lahko sprostijo večje količine vodika. V odseku raziskujemo metode za napovedovanje širjenja in obvladovanje vodika brez eksplozij. Raziskujemo tudi parne eksplozije, ki bi lahko nastale ob stiku staljenega jedrskega goriva s hladno vodo.

Redno sodelujemo na mednarodnih projektih Evropske komisije in OECD/NEA, ki nam omogočajo dostop do rezultatov relevantnih poskusov. Razvoj modelov in računalniških simulacij podpiramo z občasnim eksperimentalnim delom na evropskih eksperimentalnih napravah, česar sponzor je Evropska komisija.

V preteklih letih smo se osredotočali predvsem na modeliranje procesov v reaktorjih 2. generacije, torej tistih, ki so danes v obratovanju, kamor sodi tudi jedrska elektrarna Krško. V zadnjem času pa se prav tako posvečamo procesom v reaktorjih 3. (v gradnji, npr. Olkiluoto 3 na Finskem) in 4. (v razvoju) generacije, pa tudi eksperimentalnega fuzijskega reaktorja ITER, ki ga gradijo v francoskem raziskovalnem središču Cadarache. Spajanje znanja in izkušenj med raznimi koncepti reaktorjev ima na delo izredno pozitiven vpliv; vpliva predvsem na hitrejši in kvalitetnejši razvoj znanja ter na izboljšave jedrske varnosti. Upravljavci jedrskih elektrarn se namreč praviloma osredotočajo na spremljanje izkušenj v podobnih reaktorjih.

Projekti:

• Interakcija taline s hladilom v kombinaciji razslojenih razmer in curka taline
• Razvoj in vzdrževanje neodvisnih strokovnih znanj in orodij za napovedovanje in analize razvoja težkih nesreč v jedrskih objektih