Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 1. 2. 2021

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Nasvet

Epidemijo bi bilo dobro čim prej toliko zmanjšati, da bodo lahko epidemiologi sledili vsem stikom. To najbolj učinkovito omejuje širjenje virusa in bo močno olajšalo obvladovanje novega bolj kužnega seva, ko/če se bo razširil.

Analiza stanja

Epidemija zelo počasi upada. Pritisk na bolnice se zmanjšuje zaradi cepljenja rizičnih skupin. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=0,95 (glej razlago nižje). Nakazuje se, da bo novi bolj kužen sev postal dominanten že sredi marca in da se bodo takrat krivulje spet obrnile navzgor. Možno pa je tudi, da v Sloveniji že imamo bolj kužen slovenski sev in v tem primeru bodo ob nespremenjenem obnašanju ljudi krivulje samo še padale zaradi prekuževanja in cepljenja.

Tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb je 1232 (Slika 1). Epidemiologi bodo lahko učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povprečje 1232 in ocenjeno reprodukcijsko število R=0,95, bi lahko to stanje dosegli šele v nekaj mesecih.

Slika 1

Število dnevno pozitivnih oseb, starejših od 65 let, počasi upada, tako v domovih starejših občanov (DSO), kot tudi zunaj njih (Slika 2).

Slika 2

Zasedenost bolnišničnih kapacitet počasi upada (Slika 3).

Slika 3

Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da smo uspeli reprodukcijsko število spustiti na približno R=0,95. Ocenjujemo, da se vsakih 5 dni prekuži približno 1 % populacije. Kljub temu pada R le zelo počasi zaradi naraščanja deleža novega bolj kužnega seva.

Navajamo ocene sedemdnevnega povprečja reprodukcijskega števila R v različnih delih populacije, ki so izračunane na osnovi:

• števila vseh pozitivnih testov*: R_vsi=1,00 (Slika 4),
• števila pozitivnih PCR testov: R_PCR=0,95,
• števila pozitivnih oseb, ki so se okužile v lokalnem okolju**: R_lokalni=0,99 (Slika 4),
• števila pozitivnih oseb, ki niso v DSO: R_brezDSO=1,00 (Slika 5), in
• števila pozitivnih oseb, ki so v DSO: R_DSO=0,63 (Slika 5).

Opombe:
* Uvožene okužbe so obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji.
** To je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.

Širitev virusa lahko za nazaj (več kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi:

• bolnišničnih obravnav: R_hosp=0,84 in
• obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=0,84.

Slika 4

Slika 5

Prisotnost SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav se je predvidoma ustalila (Sliki 6 in 7).

Slika 6

Slika 7

Ocenjeni deleži okuženih in kužnih so sledeči:

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,35 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec.

V drugem valu se je do zdaj okužila približno dobra četrtina prebivalstva (ocena: 4x toliko kot potrjenih primerov v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 3 % prebivalstva oz. približno vsak 30. prebivalec.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov (Slika 1), bolnišničnih obravnav (Slike 8, 9 in 10) in števila umrlih oseb (Slika 11) smo predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili reprodukcijsko število na R=0,95 (trenutna ocena). Upoštevali smo vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih kategorijah. Predpostavili smo, da je imunih 4x toliko kot potrjeno okuženih. Predpostavili smo, da je bil 13. 1. 2021 delež novega seva 2% in da je 60% bolj kužen* od običajnega seva, ter da zaradi sproščanja ukrepov v rdeči fazi reprodukcijsko število R zraste za 5%. Predpostavili smo, da je v Sloveniji trenutno prisoten pretežno običajen sev in ne npr. kakšen zelo kužen slovenski sev.

Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi dva scenarija, kjer smo predpostavili, da je razmerje med številom imunih in številom potrjeno okuženih 3 oz. 5 (Slike 9, 10 in 11), ter scenarij, kjer smo predpostavili, da v Sloveniji že imamo zelo kužen slovenski sev in da zato novi sev ne bo imel vpliva. Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Nakazuje se, da bo novi bolj kužen sev postal dominanten že sredi marca (Sliki 12) in da se bodo takrat krivulje spet obrnile navzgor. Ocenjeni podvojitveni čas novega seva v trenutnih pogojih je približno 10 dni. Negotovosti teh ocen so velike.

Opomba:
* V izračunu smo upoštevali popravek zaradi različnega predpostavljenega povprečnega časa med dvema zaporednima okužbama ("serial interval") v našem modelu (7 dni) in modelu, ki je bil uporabljen za izračun večje kužnosti novega seva (6 dni).

Komentar: Število dnevnih pozitivnih testov je odvisno tudi od števila opravljenih antigenskih testov, kar se bo predvidoma v prihodnje močno spreminjalo, zato so negotovosti v napovedih pozitivno testiranih oseb velike.

Slika 8

Slika 9

Slika 10

Slika 11

Slika 12

Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah

Trenutno smo v rdeči fazi. Za prehode med različnimi fazami morata biti izpolnjena dva pogoja: tedensko povprečje potrjenih primerov in število hospitaliziranih. Ob enakem trendu razvoja epidemije* bi lahko v oranžno fazo prešli šele čez nekaj mesecev. Uporabili smo enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije.

Nakazuje se, da bo novi bolj kužen sev postal dominanten že sredi marca in da se bodo takrat krivulje spet obrnile navzgor preden bomo uspeli priti v oranžno fazo. Dokler epidemija ne bo začela vidno upadati, ne bomo podajali napovedi za prehode v barvaste faze, ker so negotovosti prevelike.

Faza	Tedensko povprečje / datum	Število hospitaliziranih / datum
ÄŒrna	>1350 / 19. 1. 2021	>1200 / 19. 1. 2021
Rdeča	<1350 / 20. 1. 2021	<1200 / 20. 1. 2021
Oranžna	<1000 / -	<1000 / -
Rumena	<600 / -	<500 / -
Zelena	<300 / -	-

Opomba:
* Podajamo le oceno datuma do naslednjega prehoda, saj je potek epidemije odvisen od sproščanja (oz. sprejemanja) ukrepov v trenutni in prihajajoči fazi. Tako ni možno kvalitetno oceniti, kdaj bi lahko bili izpolnjeni pogoji za prehode v preostale faze.

Aktualne teme - Cepljenje

Dokler ne bo precepljenih vsaj 10 % populacije (200.000+ ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije (skoraj) ne bo opazen, saj npr. 10 % precepljenost pomeni le 10 % manjši R kot sicer (npr. R=1,1 namesto R=1,2). Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da ostanemo pri izvajanju veljavnih priporočil dosledni (redno zračimo zaprte prostore, na javnih mestih uporabljamo zaščitno masko, vzdržujemo socialno distanco, umivamo/razkužujemo roke, uporabljamo aplikacijo #OstaniZdrav in o simptomih obveščamo svoje stike), saj le tako lahko najhitreje zmanjšamo število okuženih oseb na raven, ko bo lahko učinkovito začela delovati epidemiološka služba (manj kot 300 pozitivnih oseb na dan).

V trenutni fazi se cepi večinoma rizično populacijo, zato je pričakovati zmanjšano obremenitev bolnišničnih kapacitet in tudi manjše število smrti (seveda pod pogojem, da bomo z ustreznim obnašanjem preprečili širitev virusa v preostali, neprecepljeni populaciji).

Trenuten obseg epidemije povzroča tudi znatno prekuževanje (ocena: okoli 40.000 novih okužb na teden), kar je za zdaj nekajkrat hitreje od hitrosti cepljenja. Poleg tega se v tej fazi cepi rizično populacijo, medtem ko se okužbe širijo po celotni populaciji. A prekuževanje je vselej na račun zdravstvenih (in gospodarskih) posledic, saj okuženi zbolijo, cepljeni pa ne.

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah.

Več vsebin

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije ter Primerjavo epidemije in jedrskega reaktorja.