Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 10. 3. 2021

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Nasvet

Epidemijo bi bilo dobro čim prej toliko zmanjšati, da bodo lahko epidemiologi sledili vsem stikom. To najbolj učinkovito omejuje širjenje virusa in bo močno olajšalo obvladovanje novega bolj kužnega seva, ko/če se bo razširil.

Analiza stanja

Epidemija počasi upada, prav tako sprejem v bolnice. Potrudimo se krivulje obrniti čim bolj strmo navzdol, da nas ne bodo dohiteli novi bolj kužni sevi, ki se v trenutnih pogojih hitro razmnožujejo, in da zmanjšamo število hospitaliziranih. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=0,97 (glej razlago nižje).

Tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb je 730 (Slika 1). Epidemiologi bodo lahko učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povprečje 730 in ocenjeno reprodukcijsko število R=0,97, bi lahko to stanje dosegli šele maja.

Slika 1

Število dnevno pozitivnih oseb, starejših od 65 let, počasi upada (Slika 2).

Slika 2

Zasedenost bolnišničnih kapacitet počasi upada (Slika 3).

Slika 3

Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da smo uspeli reprodukcijsko število spustiti na približno R=0,97. Ocenjujemo, da se približno vsakih 9 dni prekuži 1 % populacije, kar skupaj z vplivom cepljenja zmanjša R približno vsakih 5 dni za eno stotinko glede na siceršnjo vrednost.

Navajamo ocene sedemdnevnega povprečja reprodukcijskega števila R v različnih delih populacije, ki so izračunane na osnovi***:

  • števila vseh pozitivnih testov*: R_vsi=0,97 (Slika 4),
  • števila pozitivnih PCR testov: R_PCR=0,96,
  • števila pozitivnih oseb, ki so se okužile v lokalnem okolju**: R_lokalni=0,96 (Slika 4),
  • števila pozitivnih oseb, ki niso v DSO: R_brezDSO=0,96 (Slika 5), in
  • števila pozitivnih oseb, ki so v DSO: R_DSO=0,96 (Slika 5).

Opombe:
* Uvožene okužbe so obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji.
** To je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji.
*** Ob spremembi režima testiranja so v prehodnem obdobju ocene precenjene oz. podcenjene.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.

Širitev virusa lahko za nazaj (več kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi:

  • bolnišničnih obravnav: R_hosp=0,91 in
  • obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=1,05.

Slika 4

Slika 5

Prisotnost SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav se je predvidoma ustalila (Sliki 6 in 7).

Slika 6

Slika 7

Ocenjeni deleži okuženih in kužnih so sledeči:

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,35 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec.

V drugem valu se je do zdaj okužila približno tretjina prebivalstva (ocena: 4x toliko kot potrjenih primerov v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 2 % prebivalstva oz. približno vsak 50. prebivalec.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov (Slika 1), bolnišničnih obravnav (Slike 8, 9 in 10) in števila umrlih oseb (Slika 11) smo predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili reprodukcijsko število na R=0,97 (trenutna ocena). Upoštevali smo vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih skupinah. Predpostavili smo, da je imunih 4x toliko kot potrjeno okuženih. Predpostavili smo, da je v Sloveniji prisoten le običajen sev in ne kakšen bolj kužen sev.

Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi scenarija, kjer smo predpostavili, da je zaradi negotovosti vpliva sproščanja ukrepov v oranžni fazi po 13. 2. 2021 R 0,9 oz. 1,1, ter scenarij, kjer smo predpostavili, da je v Sloveniji prisoten bolj kužen novi sev*, ki je razpršen v populaciji (Slike 9, 10 in 11). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Nakazuje se, da bi lahko novi bolj kužen sev postal dominanten konec marca (Slika 12) in takrat bi se lahko krivulje obrnile spet navzgor. Ocenjeni podvojitveni čas novega seva v trenutnih pogojih je približno 9 dni. Negotovosti teh ocen so velike.

Opombe:
* Modelske parametre smo določili na osnovi podatkov širjenja angleškega seva na Danskem ter ocenjenega deleža angleškega seva v Sloveniji.

Komentar: Število dnevnih pozitivnih testov je odvisno tudi od števila opravljenih antigenskih testov, kar se bo predvidoma v prihodnje močno spreminjalo, zato so negotovosti v napovedih pozitivno testiranih oseb velike.

Slika 8

Slika 9

Slika 10

Slika 11

Slika 12

Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah

Trenutno smo v oranžni fazi. Za prehode med različnimi fazami morata biti izpolnjena dva pogoja: tedensko povprečje potrjenih primerov in število hospitaliziranih. Dokler epidemija ne bo začela vidno upadati, ne bomo podajali napovedi za prehode v barvaste faze, ker so negotovosti prevelike.

 Faza  Tedensko povprečje / datum  Število hospitaliziranih / datum
 ÄŒrna  >1350 / 19. 1. 2021
 >1200 / 19. 1. 2021
 Rdeča  <1350 / 20. 1. 2021  <1200 / 20. 1. 2021
 Oranžna  <1000 / 9. 2. 2021  <1000 / 4. 2. 2021
 Rumena  <600 / -  <500 / -
 Zelena  <300 / -  -

Opomba:
* Podajamo le oceno datuma do naslednjega prehoda, saj je potek epidemije odvisen od sproščanja (oz. sprejemanja) ukrepov v trenutni in prihajajoči fazi. Tako ni možno kvalitetno oceniti, kdaj bi lahko bili izpolnjeni pogoji za prehode v preostale faze.

Aktualne teme - Cepljenje

Dokler ne bo precepljenih vsaj 10 % populacije (200.000+ ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije (skoraj) ne bo opazen, saj npr. 10 % precepljenost pomeni le 10 % manjši R kot sicer (npr. R=1,1 namesto R=1,2). Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da ostanemo pri izvajanju veljavnih priporočil dosledni (redno zračimo zaprte prostore, na javnih mestih uporabljamo zaščitno masko, vzdržujemo socialno distanco, umivamo/razkužujemo roke, uporabljamo aplikacijo #OstaniZdrav in o simptomih obveščamo svoje stike), saj le tako lahko najhitreje zmanjšamo število okuženih oseb na raven, ko bo lahko učinkovito začela delovati epidemiološka služba (manj kot 300 pozitivnih oseb na dan).

V trenutni fazi se cepi večinoma rizično populacijo, zato je pričakovati zmanjšano obremenitev bolnišničnih kapacitet in tudi manjše število smrti (seveda pod pogojem, da bomo z ustreznim obnašanjem preprečili širitev virusa v preostali, neprecepljeni populaciji).

Trenuten obseg epidemije povzroča tudi znatno prekuževanje (ocena: okoli 20.000 novih okužb na teden), kar je primerljivo s hitrostjo cepljenja. Poleg tega se v tej fazi cepi rizično populacijo, medtem ko se okužbe širijo po celotni populaciji. A prekuževanje je vselej na račun zdravstvenih (in gospodarskih) posledic, saj okuženi zbolijo, cepljeni pa ne.

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah.

Več vsebin

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije ter Primerjavo epidemije in jedrskega reaktorja.

NOVICE
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view