Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 17. 8. 2021

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s cepljenjem in samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Problematika epidemije

Poljudno predstavitev problematike epidemije in našega modela si lahko ogledate na: "Modeliranje epidemije COVID-19 v Sloveniji".

Analiza stanja

Epidemija narašča s podvojitvenim časom približno 18 dni. Po kriterijih ECDC smo v oranžni fazi, v rdečo bomo predvidoma prešli konec avgusta. ÄŒe bomo tako nadaljevali, bomo jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah. ÄŒetrti val bo zaradi velike kužnosti različice delta predvidoma tako obsežen, da se bo do pomladi okužil bolj ali manj vsak necepljeni. Da četrti val ne bo preveč narasel, predvsem pa, da ne bo premočno obremenil bolnišnic, bi bilo potrebno, da se vsaj vsi starejši od 40 let čim prej cepijo in s tem zaščitijo pred hujšim potekom bolezni. Zaželena precepljenost odrasle populacije je nad 90 %. Ocenjeno efektivno reprodukcijsko število* je približno R_ef=1,50, ocenjeno lokalno reprodukcijsko število** pa je približno R_lok=1,25 (pred enim letom: R_lok=0,92).

Opombe:
* Efektivno reprodukcijsko število je reprodukcijsko število, kjer so uvožene okužbe obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji, in je dober kazalnik trenutne dinamike epidemije. To število se tipično podaja kot R, tudi pri mednarodnih primerjavah. Epidemija upada, ko je efektivni R manjši od 1.
** Lokalno reprodukcijsko število je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji. Za upadanje epidemije ne zadošča, da je lokalni R manjši od 1, ker okužbe tudi uvažamo.

Tedensko povprečje dnevno potrjenih okuženih oseb je 204 (Sliki 1a in 1b).

Slika 1a

Slika 1b

Število dnevno pozitivnih oseb v starostni skupini nad 65 let narašča (Slika 2).

Slika 2

Zasedenost bolnišničnih kapacitet narašča (Slika 3), prav tako dnevni sprejem v bolnišnice (Slika 7).

Slika 3

Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da smo uspeli efektivno reprodukcijsko število* spustiti na približno R_ef=1,50, lokalno reprodukcijsko število** pa na približno R_lok=1,25.

Navajamo ocene sedemdnevnega povprečja reprodukcijskega števila R v različnih delih populacije, ki so izračunane na osnovi***:

• števila vseh pozitivnih testov*: R_vsi=1,49 (Slika 4), in
  
• števila pozitivnih oseb, ki so se okužile v lokalnem okolju**: R_lokalni=1,25 (Slika 4).

Opombe:
* Uvožene okužbe so obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji. Poimenovano tudi efektivno reprodukcijsko število. Je dober kazalnik trenutne dinamike epidemije. To število se tipično podaja kot R, tudi pri mednarodnih primerjavah. Epidemija upada, ko je efektivni R manjši od 1.
** To je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji. Za upadanje epidemije ne zadošča, da je lokalni R manjši od 1, ker okužbe tudi uvažamo.
*** Ob spremembi režima testiranja ali spremembi trenda so v prehodnem obdobju ocene precenjene oz. podcenjene.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.

Širitev virusa lahko za nazaj (več kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi:

• bolnišničnih obravnav: R_hosp=1,54 in
• obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=2,29.

Negotovost teh poenostavljenih specifičnih ocen R, ki služijo kot dodaten vpogled v dogajanja, je velika (še posebej, ko so številčne vrednosti podatkov majhne).

Slika 4

Iz epidemioloških podatkov, ki jih tedensko objavlja NIJZ, je razvidno, da lokalno širjenje okužb narašča eksponentno, kar pomeni, da bi epidemija naraščala tudi, če okužb ne bi uvažali iz tujine (Slike 5). Lokalno širjenje okužb je že prevladujoče.

Slika 5

Ocenjeni deleži okuženih in kužnih so sledeči:

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,2 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 500. prebivalec.

V drugem, tretjem in četrtem valu se je do zdaj okužila približno slaba polovica prebivalstva (ocena: 4x  oz. 3x toliko kot potrjenih primerov v drugem oz. tretjem in četrtem valu). Trenutno je delež kužnih približno 0,15 % prebivalstva oz. približno vsak 600. prebivalec.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov (Sliki 1a in 1b), bolnišničnih obravnav (Slike 7, 8a, 8b, 9a, 9b in 11) in števila umrlih oseb (Slike10a, 10b in 11) smo predpostavili, da smo uspeli spustiti (lokalno) reprodukcijsko število na R=1,25 (trenutna ocena) in da imamo 35 dnevno potrjenih uvoženih okužb (trenutna ocena). Upoštevali smo vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih skupinah ter nove različice virusa.

Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi scenarije za sledeče vrednosti reprodukcijskega števila: R -20 %, R -10 %, R +10 % in R +20 % (Slike 8a, 8b, 9a, 9b, 10a, 10b in 11). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 7

Slika 8a

Slika 8b

Slika 9a

Slika 9b

Slika 10a

Slika 10b

Slika 11

Delež različice delta je naraščal in še narašča zaradi približno 50 % večje kužnosti od različice alfa in zaradi uvoza iz držav z velikim deležem te različice virusa (Slika 12*). Podatka NLZOH za 27. in 28. teden (delež delte 89,2 % in 94,6 %) vključujeta vzorce maturantov, ki so se v Španiji okužili z različico delta, in njihovih sekundarnih okužb ter verjetno precenjujeta delež te različice v populaciji, kjer se širijo okužbe, če so uspeli okužbe maturantov dovolj dobro zamejiti. Delež različice delta v populaciji je zdaj že skoraj 100 %.

 Opomba:
* Predstavljen je delež različic v vzorcih, ki odražajo okuževanje pred približno enim tednom, kolikor je tipičen časovni zamik od okužbe do pozitivnega testa.

Slika 12

Ocenjeni datumi izpolnjevanja kriterijev ECDC

14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je 110 (Sliki 1a in 1b). Glede na kriterije ECDC smo v oranžni fazi. Ob enakem trendu razvoja epidemije bi lahko v rdečo fazo prešli konec avgusta. Uporabili smo enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije. Negotovosti ocenjenih datumov so velike.

Faza	14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev / datum
Zelena	<75 / 9. 8. 2021
Oranžna	>75 / 10. 8. 2021
Rdeča	>200 / konec avgusta (31. 8. 2021)
Temno rdeča	>500 / sredina septembra (17. 9. 2021)

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje za številne podakte, Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah ter Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano za podatke o različicah virusa.

Več vsebin

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije ter Primerjavo epidemije in jedrskega reaktorja.