Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 26. 2. 2021

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s samozaš?itnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Nasvet

Epidemijo bi bilo dobro ?im prej toliko zmanjšati, da bodo lahko epidemiologi sledili vsem stikom. To najbolj u?inkovito omejuje širjenje virusa in bo mo?no olajšalo obvladovanje novega bolj ku�nega seva, ko/?e se bo razširil.

Analiza stanja

Epidemija stagnira. Še vedno pri?akovano naraš?a število dnevno pozitivnih oseb v starostni skupini 5-14 let. Zato se odrasli potrudimo, da bo vsaj toliko padalo število pozitivnih v ostalih starostnih skupinah, da epidemija ne bo naraš?ala in se bodo bolnice še naprej praznile. Ocenjeno reprodukcijsko število je pribli�no R=1,0 (glej razlago ni�je). Naj nas ne premamijo nekoliko sproš?eni ukrepi, ampak se še naprej maksimalno trudimo krivulje obrniti strmo navzdol, da bo ?im prej omogo?eno popolno epidemiološko sledenje, kar je predpogoj za prehod v bolj normalno �ivljenje.

Tedensko povpre?je dnevno potrjenih oseb je 768 (Slika 1). Epidemiologi bodo lahko u?inkovito spremljali stike, ko bo povpre?no število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število oku�enih oseb v populaciji. Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povpre?je 768 in ocenjeno reprodukcijsko število R=1,0, bi lahko to stanje dosegli šele maja.

Slika 1

Število dnevno pozitivnih oseb, starejših od 65 let, se je predvidoma ustalilo, v starostni skupini 65-74 let pa po?asi naraš?a (Slika 2).

Slika 2

Zasedenost bolnišni?nih kapacitet po?asi upada (Slika 3).

Slika 3

Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpolo�ljive podatke, ocenjujemo, da smo uspeli reprodukcijsko število spustiti na pribli�no R=1,0. Ocenjujemo, da se pribli�no vsakih 9 dni preku�i 1 % populacije, kar posledi?no zmanjša R pribli�no vsakih 5 dni za eno stotinko glede na siceršnjo vrednost.

Navajamo ocene sedemdnevnega povpre?ja reprodukcijskega števila R v razli?nih delih populacije, ki so izra?unane na osnovi***:

• števila vseh pozitivnih testov*: R_vsi=1,01 (Slika 4),
• števila pozitivnih PCR testov: R_PCR=1,09,
• števila pozitivnih oseb, ki so se oku�ile v lokalnem okolju**: R_lokalni=1,00 (Slika 4),
• števila pozitivnih oseb, ki niso v DSO: R_brezDSO=1,00 (Slika 5), in
• števila pozitivnih oseb, ki so v DSO: R_DSO=0,38 (Slika 5).

Opombe:
* Uvo�ene oku�be so obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim oku�evanjem v Sloveniji.
** To je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povpre?ju oku�i posamezni oku�eni v Sloveniji.
*** Ob spremembi re�ima testiranja so v prehodnem obdobju ocene precenjene oz. podcenjene.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s pribli�no enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od oku�be do rezultata testa.

Širitev virusa lahko za nazaj (ve? kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi:

• bolnišni?nih obravnav: R_hosp=0,95 in
• obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=1,17.

Slika 4

Slika 5

Prisotnost SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih ?istilnih naprav se je predvidoma ustalila (Sliki 6 in 7).

Slika 6

Slika 7

Ocenjeni dele�i oku�enih in ku�nih so slede?i:

V prvem valu se je oku�il pribli�no vsak stoti prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil dele� ku�nih pribli�no 0,35 % prebivalstva, kar pomeni pribli�no vsak 300. prebivalec.

V drugem valu se je do zdaj oku�ila pribli�no tretjina prebivalstva (ocena: 4x toliko kot potrjenih primerov v drugem valu). Trenutno je dele� ku�nih pribli�no 2 % prebivalstva oz. pribli�no vsak 50. prebivalec.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov (Slika 1), bolnišni?nih obravnav (Slike 8, 9 in 10) in števila umrlih oseb (Slika 11) smo predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili reprodukcijsko število na R=1,0 (trenutna ocena). Upoštevali smo vpliv preku�evanja in cepljenja po starostnih skupinah. Predpostavili smo, da je imunih 4x toliko kot potrjeno oku�enih. Predpostavili smo, da je v Sloveniji trenutno prisoten prete�no obi?ajen sev in ne kakšen bolj ku�en sev.

Za bolnišni?ne obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi scenarija, kjer smo predpostavili, da je zaradi negotovosti vpliva sproš?anja ukrepov v oran�ni fazi po 13. 2. 2021 R 0,9 oz. 1,1, ter scenarij, kjer smo predpostavili, da v Sloveniji �e imamo bolj ku�en novi sev, ki je razpršen v populaciji (Slike 9, 10 in 11). V tem scenariju smo predpostavili, da je bil 13. 1. 2021 dele� novega seva 0,2%* in da je 60% bolj ku�en** od obi?ajnega seva. Namen predstavitve razli?nih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakteristi?nimi ?asi.

Nakazuje se, da bi lahko novi bolj ku�en sev postal dominanten konec aprila (Slika 12) in takrat bi se lahko krivulje obrnile spet navzgor. Ocenjeni podvojitveni ?as novega seva v trenutnih pogojih je pribli�no 10 dni. Negotovosti teh ocen so velike.

Opombe:
* Zaenkrat so vse specifi?ne mutacije zna?ilne za angleški sev potrdili le v 35 vzorcih, zato smo predpostavili tako majhen dele� novega bolj ku�nega seva, ki je razpršen v populaciji.

** V izra?unu smo upoštevali popravek zaradi razli?nega predpostavljenega povpre?nega ?asa med dvema zaporednima oku�bama ("serial interval") v našem modelu (7 dni) in modelu, ki je bil uporabljen za izra?un ve?je ku�nosti novega seva (6 dni).

Komentar: Število dnevnih pozitivnih testov je odvisno tudi od števila opravljenih antigenskih testov, kar se bo predvidoma v prihodnje mo?no spreminjalo, zato so negotovosti v napovedih pozitivno testiranih oseb velike.

Slika 8

Slika 9

Slika 10

Slika 11

Slika 12

Ocenjeni datumi sproš?anja ukrepov po fazah

Trenutno smo v oran�ni fazi. Za prehode med razli?nimi fazami morata biti izpolnjena dva pogoja: tedensko povpre?je potrjenih primerov in število hospitaliziranih. Dokler epidemija ne bo za?ela vidno upadati, ne bomo podajali napovedi za prehode v barvaste faze, ker so negotovosti prevelike.

Faza	Tedensko povpre?je / datum	Število hospitaliziranih / datum
Črna	>1350 / 19. 1. 2021	>1200 / 19. 1. 2021
Rde?a	<1350 / 20. 1. 2021	<1200 / 20. 1. 2021
Oran�na	<1000 / 9. 2. 2021	<1000 / 4. 2. 2021
Rumena	<600 / -	<500 / -
Zelena	<300 / -	-

Opomba:
* Podajamo le oceno datuma do naslednjega prehoda, saj je potek epidemije odvisen od sproš?anja (oz. sprejemanja) ukrepov v trenutni in prihajajo?i fazi. Tako ni mo�no kvalitetno oceniti, kdaj bi lahko bili izpolnjeni pogoji za prehode v preostale faze.

Aktualne teme - Cepljenje

Dokler ne bo precepljenih vsaj 10 % populacije (200.000+ ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije (skoraj) ne bo opazen, saj npr. 10 % precepljenost pomeni le 10 % manjši R kot sicer (npr. R=1,1 namesto R=1,2). Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da ostanemo pri izvajanju veljavnih priporo?il dosledni (redno zra?imo zaprte prostore, na javnih mestih uporabljamo zaš?itno masko, vzdr�ujemo socialno distanco, umivamo/razku�ujemo roke, uporabljamo aplikacijo #OstaniZdrav in o simptomih obveš?amo svoje stike), saj le tako lahko najhitreje zmanjšamo število oku�enih oseb na raven, ko bo lahko u?inkovito za?ela delovati epidemiološka slu�ba (manj kot 300 pozitivnih oseb na dan).

V trenutni fazi se cepi ve?inoma rizi?no populacijo, zato je pri?akovati zmanjšano obremenitev bolnišni?nih kapacitet in tudi manjše število smrti (seveda pod pogojem, da bomo z ustreznim obnašanjem prepre?ili širitev virusa v preostali, neprecepljeni populaciji).

Trenuten obseg epidemije povzro?a tudi znatno preku�evanje (ocena: okoli 20.000 novih oku�b na teden), kar je hitreje od hitrosti cepljenja. Poleg tega se v tej fazi cepi rizi?no populacijo, medtem ko se oku�be širijo po celotni populaciji. A preku�evanje je vselej na ra?un zdravstvenih (in gospodarskih) posledic, saj oku�eni zbolijo, cepljeni pa ne.

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah.

Ve? vsebin

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in �eljne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije ter Primerjavo epidemije in jedrskega reaktorja.