JavnostPartnerjiMediji
EN
Projekcije širjenja COVID19 v SlovenijiNapoved 31.8.2020Epidemija ni loterija, njen razvoj je predvidljiv, odvisen je od obnašanja nas in ostalih. Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2. Slika 1 prikazuje napoved dnevnega števila pozitivnih testov ob predpostavki, da bomo imeli v prihodnjem obdobju le dva uvožena pozitivna testa dnevno zaradi učinkov ukrepa karantene za potnike s Hrvaške. Sedemdnevno povprečje reprodukcijskega števila je R_7dni=0,84, štiridnevno R_4dni=0,91, tridnevno pa R_3dni=0,79, slika 2. Na osnovi teh vrednosti smo v obravnavanem scenariju predpostavili, da bo v prihodnjem obdobju R=0,95 (negotovost te ocene R je velika, ker nimamo na razpolago dnevnih podatkov o izvoru pozitivnih testov: lokalni vir, neznani vir, povezava z uvozom). Število pozitivnih testov bo v prihodnjem obdobju predvidoma fluktuiralo okoli povprečne vrednosti 34. Upamo, da s tem še ne bo presežena kapaciteta našega epi nadzora. Ker bomo imeli predvidoma ves čas nekaj uvoženih okužb, mora biti R<0,9, da bo epidemija začela pojenjati. To lahko dosežemo že z doslednim izvajanjem obstoječih blagih ukrepov. Kaj bosta prinesla 1.9. z odprtjem šol in jesen, bo pokazal čas. Slika 5 prikazuje napoved hospitaliziranih do začetka oktobra za predpostavljeno reprodukcijsko število R=0,95 (negotovost te ocene R je velika, ker nimamo na razpolago dnevnih podatkov o izvoru pozitivnih testov: lokalni vir, neznani vir, povezava z uvozom) ter tri neugodne scenarije razvoja epidemije, kjer predpostavimo, da je po 1.9. R nekoliko večji od ena zaradi začetka šole. Namen napovedi za neugodne scenarije je, da se seznanimo s krakterističnimi časi. Glede na število pozitivnih testov je v zadnjem obdobju v drugem valu število hospitaliziranih in na intenzivni za približno 80% manjše kot v prvem valu, število umrlih pa kar za približno 90% manjše, predvidoma zaradi mlajše starostne strukture potrjeno okuženih in izboljšanega imunskega sistema vseh v poletnem času. ÄŒe se bo okužba prikradla v kakšen DSO, bo stanje bistveno slabše in bo treba narediti novo projekcijo z ustrezno slabšim potekom in izidom bolezni. Iz tabele 1 (stanje 27.8.2020) je razvidno, da je smrtnost v prvem in drugem valu epidemije glede na pozitivne teste primerljiva, kar pomeni, da virus ne slabi. Mala šola epidemije (ponovitev za utrditev znanja): Opis dinamike epidemije, kadar prevladujejo uvožene okužbe in je globalno reprodukcijsko število R manjše od 1 (R, ne efektivno reprodukcijsko število R_ef). Takšne razmere imamo trenutno v Sloveniji. V tem primeru sledi dinamika epidemije dinamiki uvoženih okužb:
Uvožene okužbe povzročijo v mikrožariščih (npr. družina), ki jih, upajmo, uspešno zajezijo epidemiologi, s časovnim zamikom nekaj novih okužb. ÄŒe je globalni R manjši od 1, kot v našem obravnavanem primeru, veriga okuževanja izzveni, tako da vsaka uvožena okužba ustvari le nekaj dodatnih okužb (če bi bil globalni R večji od 1, bi imeli nevarno eksponentno rast, ki gre v nebo, dokler je z ukrepi ne zaustavimo). Ker se uvožene okužbe v mikrožariščih pomnožijo s časovnim zamikom, lahko število dnevnih pozitivnih testov še nekaj časa narašča tudi po tem, ko smo že zaustavili uvažanje okužb. Dinamika epidemije, kadar prevladujejo uvožene okužbe in je globalno reprodukcijsko število R manjše od 1, torej ni nujno eksponentna, saj sledi dinamiki uvoženih okužb, ki ni nujno eksponentna. Se pa izkaže, da je dinamika uvoženih okužb pogosto eksponentna, saj se epidemiološka slika v državi, iz katere uvažamo, pogosto spreminja eksponentno, kar se potem preslika v eksponentno dinamiko uvoženih okužb (glej točko b). Tako je bilo pri nas v začetku drugega vala od sredine maja do konca junija, ko je zaradi eksponentnega naraščanja uvoženih okužb kar 6 tednov eksponentno naraščalo število dnevnih pozitivnih testov (s podvojitvenim časom ~6 dni).
|
NOVICE
|
