Projekcije širjenja COVID19 v Sloveniji

Napoved 28.7.2020

Uvodna pojasnila so podana tukaj.

Ocenjujemo, da imamo kvazi-stacionarno stanje in da je efektivno reprodukcijsko število R_ef približno 1. V prihodnjem obdobju bo število dnevnih pozitivnih testov predvidoma fluktuiralo v območju od 5 do 35 (včeraj isto).

Narašča število vnosov iz tujine. Sedemdnevno povprečje efektivnega reprodukcijskega števila za celo Slovenijo je R_7dni=1,05 (včeraj 1,14), za preostalo Slovenijo brez DSO-jev pa R_brez_DSO_7dni=0,99 (včeraj 0,97). Za boljši vpogled navajamo še ocene podvojitvenih časov z različnimi metodami: exp fit: 365 dni (včeraj 239 dni), R_7dni za celo Slovenijo: 96,9 dni (včeraj 38,8 dni) in za preostalo Slovenijo brez DSO-jev: razpolovni čas 360 dni (včeraj razpolovni čas 180 dni).

Dobro bi bilo spraviti vsa obravnavana efektivna reprodukcijska števila R_ef (za celo Slovenijo, za preostalo Slovenijo brez DSO-jev in za DSO-je) pod 1 in pričakati problematično jesen s čim boljšo epidemiološko sliko.

Slika 5 prikazuje napoved hospitaliziranih do konca septembra za ocenjeno reprodukcijsko število R_ef=1 ter tri neugodne scenarije razvoja epidemije, kjer predpostavimo, da je po 15.8. R_ef nekoliko večji od ena zaradi vračanja s počitnic. Glede na število pozitivnih testov je za zdaj v drugem valu število hospitaliziranih, na intenzivni in umrlih za vsako kategorijo približno 70% manjše kot v prvem valu, predvidoma zaradi mlajše starostne strukture potrjeno okuženih.

Mala šola epidemije: Predstavljate si epidemijo kot požar, epidemiologe kot gasilce, uvožene okužbe kot požigalce, notranje širjenje pa kot iskre, ki pred in med gašenjem zanetijo nov požar. ÄŒe uspejo gasilci hitro pogasiti vsa nastajajoča požarišča, lahko ostali živimo skoraj normalno. ÄŒe se požar enkrat razširi, ga je bistveno težje pogasiti, kot če se ga gasi v začetni fazi. Zato je tako pomembno spremljanje reprodukcijskega števila R, da se lahko takoj ukrepa, ko se opazi, da požarišča nastajajo hitreje, kot jih gasilci uspejo pogasiti (R>1). Ko je požarišč enkrat več kot je gasilcev, je bitka izgubljena in požar se nemoteno širi. To se pri epidemiji zgodi, ko so presežene kapacitete epidemiološkega nadzora. Ko se požar enkrat nemoteno širi, lahko doseže takšne razsežnosti, da ga je nemogoče pogasiti, kot npr. ko je gorela Avstralija. Zato se poskuša epidemijo zatirati v kali, ker je to najlažje in najmanj boleče za ljudi in gospodarstvo. ÄŒe epidemija uide izpod nadzora, je z blagimi ukrepi več ni možno ustaviti. Edino zdravilo potem je »lock-down«, ki pa si ga zares nihče ne želi, ker bi se ljudem "zmešalo" in od nečesa moramo tudi živeti. Zato gospodarstva in zdravstva več ne moremo zapirati, ker bi bile negativne stranske posledice enostavno prehude. Zato dosledno izvajajmo zaščitne ukrepe, da bodo lahko epidemiologi vsa požarišča pogasili v kali. Ker bomo posledično imeli dobro epidemiološko sliko, bo tveganje za okužbo minimalno. Tako bomo lahko prehlad spet obravnavali kot običajen prehlad in ne kot potencialen Covid z vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi (karantena ipd.), ki so neprijetni tako za ljudi kot gospodarstvo, in življenje bo lahko potekalo skoraj normalno brez psihoze in strahu.

Slika 1:

 Slika 2:

 Slika 3:

 Slika 4:

Slika 5: