Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji
Datum: 26. 3. 2021
Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.
Nasvet
Zaradi hitrega širjenja novih bolj kužnih sevov je še toliko bolj pomembno, da dosledno izvajamo samozaščitne ukrepe (ne pozabimo na zračenje prostorov), da delamo od doma, če je le možno, in da se predvsem ne družimo v zaprtih prostorih. Tako nam bo morebiti uspelo dovolj upočasniti rast epidemije, da bomo z množičnim cepljenjem pravočasno dosegli zadostno imunost, ki bo krivulje obrnila navzdol in bomo lahko bolj normalno zaživeli.
Analiza stanja
Epidemija raste zaradi hitrega širjenja novih bolj kužnih sevov. Hitro se polnijo predvsem enote intenzivne terapije predvidoma zaradi težjega poteka bolezni pri angleškem sevu. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=1,19 (glej razlago nižje).
Tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb je 900 (Slika 1). Epidemiologi bodo lahko učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. Dokler epidemija ne bo začela vidno upadati, ne bomo podajali napovedi, kdaj bi lahko dosegli to stanje, ker so negotovosti prevelike.
Slika 1
Število dnevno pozitivnih oseb v starostni skupini 65-74 let raste (Slika 2).
Slika 2
Zasedenost bolnišničnih kapacitet raste (Slika 3).
Slika 3
Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da smo uspeli reprodukcijsko število spustiti na približno R=1,19.
Navajamo ocene sedemdnevnega povprečja reprodukcijskega števila R v različnih delih populacije, ki so izračunane na osnovi***:
- števila vseh pozitivnih testov*: R_vsi=1,19 (Slika 4),
- števila pozitivnih oseb, ki so se okužile v lokalnem okolju**: R_lokalni=1,18 (Slika 4), in
- števila pozitivnih oseb, ki niso v DSO: R_brezDSO=1,18 (Slika 5).
Opombe:
* Uvožene okužbe so obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji.
** To je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji.
*** Ob spremembi režima testiranja so v prehodnem obdobju ocene precenjene oz. podcenjene.
Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.
Širitev virusa lahko za nazaj (več kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi:
- bolnišničnih obravnav: R_hosp=1,19 in
- obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=1,24.
Negotovost teh specifičnih ocen R, ki služijo kot dodaten vpogled v dogajanja, je velika.
Slika 4
Slika 5
Prisotnost SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav ne kaže jasnega trenda (Sliki 6 in 7).
Slika 6
Slika 7
Ocenjeni deleži okuženih in kužnih so sledeči:
V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,2 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 500. prebivalec.
V drugem valu se je do zdaj okužila približno tretjina prebivalstva (ocena: 3,5x toliko kot potrjenih primerov v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 1 % prebivalstva oz. približno vsak 100. prebivalec.
Prognoza razvoja epidemije
V oceni pozitivnih testov (Slika 1), bolnišničnih obravnav (Slike 8, 9 in 10) in števila umrlih oseb (Slika 11) smo predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili reprodukcijsko število na R=1,19 (trenutna ocena). Upoštevali smo vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih skupinah. Predpostavili smo, da je imunih 3,5x toliko kot potrjeno okuženih. Upoštevali smo, da je v Sloveniji poleg običajnega seva prisoten tudi bolj kužen angleški sev*. Predpostavili smo, da je pri angleškem sevu verjetnost za hospitalizacijo na navadnem oddelku 20 % večja, na intenzivnem oddelku 40 % večja, ter smrtnost 64 % večja kot pri običajnem sevu.
Opomba:
* Modelske parametre smo določili na osnovi podatkov širjenja angleškega seva na Danskem ter ocenjenega deleža angleškega seva v Sloveniji.
Komentar: Število dnevnih pozitivnih testov je odvisno tudi od števila opravljenih antigenskih testov, kar se bo predvidoma v prihodnje močno spreminjalo, zato so negotovosti v napovedih pozitivno testiranih oseb velike.
Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi scenarija, kjer smo predpostavili, da je reprodukcijsko število R 5 % manjše ali 5 % večje od ocenjenega, ter scenarij, kjer smo predpostavili, da imamo le običajen sev, vendar enako trenutno reprodukcijsko število (Slike 9, 10 in 11). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.
Zaradi pričakovanega naraščanja deleža novega bolj kužnega seva (Slika 12) bo v prihodnjem obdobju predvidoma naraščalo reprodukcijsko število R (približno eno stotinko na dan, kljub prekuževanju in cepljenju, glede na siceršnjo vrednost) in posledično se bodo krivulje obračale vse bolj strmo navzgor. Ocenjeni podvojitveni čas novega seva v trenutnih pogojih je približno 11 dni. Negotovosti teh ocen so velike.
Slika 8
Slika 9
Slika 10
Slika 11
Slika 12
Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah
Trenutno smo v oranžni fazi. Za prehode v slabše faze mora biti izpolnjen vsaj en pogoj: tedensko povprečje potrjenih primerov ali število hospitaliziranih. Ob enakem trendu razvoja epidemije* bi lahko nazaj v rdečo fazo prešli v začetku aprila. Uporabili smo enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije.
V tabeli so zbrani pričakovani datumi prehodov med fazami, pri tem pa je potrebno vzeti v obzir tudi velike negotovosti za vse izračunane datume, saj je potek epidemije odvisen od ljudi in ukrepov.
Faza |
Tedensko povprečje / datum |
Število hospitaliziranih / datum |
ÄŒrna |
>1350 / 19. 1. 2021
|
>1200 / 19. 1. 2021
|
Rdeča |
iz črne <1350 / 20. 1. 2021 iz oranžne >1000 / 1. 4. 2021 |
iz črne <1200 / 20. 1. 2021 iz oranžne >1000 / 26. 4. 2021 |
Oranžna |
<1000 / 9. 2. 2021 |
<1000 / 4. 2. 2021 |
Rumena |
<600 / - |
<500 / - |
Zelena |
<300 / - |
- |
Opomba:
* Podajamo le oceno datuma do naslednjega prehoda, saj je potek epidemije odvisen od sproščanja (oz. sprejemanja) ukrepov v trenutni in prihajajoči fazi. Tako ni možno kvalitetno oceniti, kdaj bi lahko bili izpolnjeni pogoji za prehode v preostale faze.
Aktualne teme - Cepljenje
Dokler ne bo precepljenih vsaj 10 % populacije (200.000+ ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije (skoraj) ne bo opazen*, saj npr. 10 % precepljenost pomeni le 10 % manjši R kot sicer (npr. R=1,1 namesto R=1,2). Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da ostanemo pri izvajanju veljavnih priporočil dosledni (redno zračimo zaprte prostore, na javnih mestih uporabljamo zaščitno masko, vzdržujemo socialno distanco, umivamo/razkužujemo roke, uporabljamo aplikacijo #OstaniZdrav in o simptomih obveščamo svoje stike), saj le tako lahko najhitreje zmanjšamo število okuženih oseb na raven, ko bo lahko učinkovito začela delovati epidemiološka služba (manj kot 300 pozitivnih oseb na dan).
V trenutni fazi se cepi večinoma rizično populacijo, zato je pričakovati zmanjšano obremenitev bolnišničnih kapacitet in tudi manjše število smrti (seveda pod pogojem, da bomo z ustreznim obnašanjem preprečili širitev virusa v preostali, neprecepljeni populaciji).
Trenuten obseg epidemije povzroča tudi znatno prekuževanje (ocena: okoli 20.000 novih okužb na teden), kar je primerljivo s hitrostjo cepljenja. Poleg tega se v tej fazi cepi rizično populacijo, medtem ko se okužbe širijo po celotni populaciji. A prekuževanje je vselej na račun zdravstvenih (in gospodarskih) posledic, saj okuženi zbolijo, cepljeni pa ne.
Opomba:
* To seveda ne pomeni, da za obvladovanje epidemije že zadošča 10 % precepljenost, saj je za čredno imunost potrebna 70 % precepljenost.
Zahvala
Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah.
Več vsebin
Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije ter Primerjavo epidemije in jedrskega reaktorja.