logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 6. 10. 2021

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s cepljenjem in samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Problematika epidemije

Poljudno predstavitev problematike epidemije in našega modela si lahko ogledate na: "Modeliranje epidemije COVID-19 v Sloveniji".

Analiza stanja

Epidemija predvidoma počasi upada. Smo v obdobju, ko tekmuje vpliv cepljenja in prebolevanja, kar zmanjšuje okuževanje, z vplivom vremena ob prehajanju v hladnejši letni čas, kar povečuje okuževanje. Glede na to, da šele prihajamo v sezono okužb dihal in da se cepimo počasi, bi lahko epidemija začela spet naraščati. Z doslednim izvajanjem pravila CPT bomo lahko ohranjali odprto družbo, ob zadostni precepljenosti pa bomo lahko normalno zaživeli. S cepljenjem rizične populacije se pomembno zmanjša kumulativno število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. Posledično je manj ovirano izvajanje elektivnih programov, zdravstvo pa postane bolj dostopno. To se premalo omenja, saj se večinoma osredotoča le na nevarnost preseganja kapacitet zdravstva. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=0,97. Po kriterijih ECDC smo v temno rdeči fazi.

Tedensko povprečje dnevno potrjenih okuženih oseb je 848 (Sliki 1a in 1b).

Slika 1a

Slika 1b

Število dnevno pozitivnih oseb v starostni skupini nad 65 let predvidoma počasi upada (Slika 2).

Slika 2

Zasedenost bolnišničnih kapacitet stagnira (Slika 3), prav  tako dnevni sprejem v bolnišnice (Slika 7).

Slika 3

Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da je reprodukcijsko število približno R=0,97.

Navajamo ocene sedemdnevnega povprečja reprodukcijskega števila R, ki so izračunane na osnovi***:

  • števila vseh pozitivnih testov*: R_vsi=0,96 (Slika 4), in
  • števila pozitivnih oseb, ki so se okužile v lokalnem okolju**: R_lokalni=0,95 (Slika 4).

Opombe:
* Uvožene okužbe so obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji. Poimenovano tudi efektivno reprodukcijsko število. Je dober kazalnik trenutne dinamike epidemije. To število se tipično podaja kot R, tudi pri mednarodnih primerjavah. Epidemija upada, ko je efektivni R manjši od 1.
** To je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji. Za upadanje epidemije ne zadošča, da je lokalni R manjši od 1, ker okužbe tudi uvažamo.
*** Ob spremembi režima testiranja ali spremembi trenda so v prehodnem obdobju ocene precenjene oz. podcenjene.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.

Širitev virusa lahko za nazaj (več kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi:

  • bolnišničnih obravnav: R_hosp=0,93 in
  • obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=1,01.

Negotovost teh poenostavljenih specifičnih ocen R, ki služijo kot dodaten vpogled v dogajanja, je velika.

Slika 4

Ocenjeni deleži okuženih, kužnih in dovzetnih so sledeči:

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,2 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 500. prebivalec.

V drugem, tretjem in četrtem valu se je do zdaj okužila približno polovica prebivalstva (ocena: 4x  oz. 3x toliko kot potrjenih primerov v drugem oz. tretjem in četrtem valu). Trenutno je delež kužnih približno 0,9 % prebivalstva oz. približno vsak 110. prebivalec. Ocenjujemo, da je hkrati neprecepljenih in neprekuženih še približno četrtina prebivalstva (dovzetnih je nekoliko več, ker cepiva niso 100 % učinkovita).

Ocenjena hitrost pridobivanja imunosti prebivalstva je sledeča:

Hitrost cepljenja je približno 8 tisoč prvih odmerkov* na teden oz. 0,4 % prebivalstva na teden. Hitrost prekuževanja je približno 18 tisoč okuženih** na teden oz. 0,9 % prebivalstva na teden.

Opombe:
* Kdor prejme prvi odmerek, bo predvidoma tudi polno cepljen.
** Predpostavili smo, da je okuženih približno 3x toliko kot potrjenih primerov.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov (Sliki 1a in 1b), bolnišničnih obravnav (Slike 7, 8a, 8b, 9a, 9b in 11) in števila umrlih oseb (Slike10a, 10b in 11) smo predpostavili, da je reprodukcijsko število R=0,97 (trenutna ocena za en teden nazaj) in da bo zaradi vremenskih vplivov v dvotedenskem obdobju od 1. 10. do 15. 10. postopno zrastlo za 20 % glede na siceršnjo vrednost (prihajamo v sezono okužb dihal). Upoštevali smo vpliv prekuževanja in predpostavili, da se bo cepljenje nadaljevalo s trenutno hitrostjo.

Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi scenarije, kjer predpostavljamo, da bo reprodukcijsko število R v obdobju od  1. 10. do 15. 10. zrastlo za sledeče vrednosti: 0 %, 10 %, 30 % in 40 % (Slike 8a, 8b, 9a, 9b, 10a, 10b in 11). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 7

Slika 8a

Slika 8b

Slika 9a

Slika 9b

Slika 10a

Slika 10b

Slika 11

Ocenjeni datumi izpolnjevanja kriterijev ECDC

14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je 569 (Sliki 1a in 1b). Glede na kriterije ECDC smo v temno rdeči fazi. Dokler epidemija ne bo zanesljivo upadala, ne bomo podali napovedi za prehod nazaj v rdečo fazo, ker so negotovosti prevelike.

 Faza  14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev / datum
 Zelena  <75 / 9. 8. 2021
 Oranžna  >75 / 10. 8. 2021
 Rdeča  >200 / 27. 8. 2021
 Temno rdeča  >500 / 14. 9. 2021

Deleži hospitaliziranih, v enotah intenzivne terapije in umrlih potrjeno okuženih po starostnih skupinah

V tabelah so za drugi, tretji in četrti val za vsako starostno skupino posebej navedeni ocenjeni deleži potrjeno okuženih, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo (hosp), obravnavo v enotah intenzivne terapije (EIT) oz. umrejo (umrli). Ocenjeni deleži vseh hospitaliziranih v posameznih valovih, ki potrebujejo intenzivno terapijo, so: drugi val 13,4 %, tretji val 18,9 %, četrti val 24,8 %, in odražajo predvsem starostno strukturo okuženih v posameznih valovih. Iz podatkov za posamezne starostne skupine je razvidno, da je različica B1.258.17 (drugi val) tipično manj nevarna od različice alfa (tretji val), ki je tipično manj nevarna od različice delta (četrti val). Različica delta je zares zelo neugodna, saj je bistveno bolj kužna od ostalih različic in je tipično tudi bolj nevarna.

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje za številne podakte, Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah ter Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano za podatke o različicah virusa.

Več vsebin

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije ter Primerjavo epidemije in jedrskega reaktorja.

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view