Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 7. 7. 2021

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Problematika epidemije

Poljudno predstavitev problematike epidemije in našega modela si lahko ogledate na: "Modeliranje epidemije COVID-19 v Sloveniji".

Analiza stanja

Epidemija narašča, vendar to verjetno še ni posledica naraščanja deleža bolj kužne različice delta, ampak izbruha med mladino od 15 do 24 let v jugovzhodni in posavski regiji. Ocenjeno efektivno reprodukcijsko število* je približno R=1,1 (glej razlago nižje). Različica delta bo postala dominantna predvidoma v drugi polovici julija (v vzorcih, pri okuževanju že teden dni prej). ÄŒe se ne bomo do sredine avgusta dovolj precepili, se bo najkasneje takrat začel četrti val epidemije, če se ni že zdaj. Bolj ko se bomo precepili, zaželena precepljenost starejših je nad 90 %, lažje in z manj ukrepi ga bomo obvladali.

Opomba:
* Efektivno reprodukcijsko število je reprodukcijsko število, kjer so uvožene okužbe obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji, in je dober kazalnik trenutne dinamike epidemije.

Tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb je 31 (Sliki 1a in 1b).

Slika 1a

Slika 1b

Število dnevno pozitivnih oseb v starostni skupini nad 65 let se je predvidoma ustalilo (Slika 2).

Slika 2

Zasedenost bolnišničnih kapacitet upada (Slika 3).

Slika 3

Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da smo uspeli efektivno reprodukcijsko število* spustiti na približno R=1,1.

Navajamo ocene sedemdnevnega povprečja reprodukcijskega števila R v različnih delih populacije, ki so izračunane na osnovi***:

• števila vseh pozitivnih testov*: R_vsi=0,94 (Slika 4), in
  
• števila pozitivnih oseb, ki so se okužile v lokalnem okolju**: R_lokalni=0,89 (Slika 4).

Opombe:
* Uvožene okužbe so obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji. Poimenovano tudi efektivno reprodukcijsko število. Je dober kazalnik trenutne dinamike epidemije.
** To je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji.
*** Ob spremembi režima testiranja ali spremembi trenda so v prehodnem obdobju ocene precenjene oz. podcenjene.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.

Širitev virusa lahko za nazaj (več kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi:

• bolnišničnih obravnav: R_hosp=0,85 in
• obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=0,63.

Negotovost teh poenostavljenih specifičnih ocen R, ki služijo kot dodaten vpogled v dogajanja, je velika.

Slika 4

Ocenjeni deleži okuženih in kužnih so sledeči:

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,2 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 500. prebivalec.

V drugem in tretjem valu se je do zdaj okužila približno dobra tretjina prebivalstva (ocena: 4x  oz. 3x toliko kot potrjenih primerov v drugem in tretjem valu). Trenutno je delež kužnih približno 0,03 % prebivalstva oz. približno vsak 3000. prebivalec.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov (Sliki 1a in 1b), bolnišničnih obravnav (Slike 7, 8a, 8b, 9a, 9b in 11) in števila umrlih oseb (Slike10a, 10b in 11) smo predpostavili, da smo uspeli spustiti reprodukcijsko število na R=1,1 (trenutna ocena) in da se obnašanje ljudi ne bo spremenilo. Upoštevali smo vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih skupinah ter nove različice virusa.

Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi scenarije za sledeče vrednosti reprodukcijskega števila: R -20 %, R -10 %, R +10 % in R +20 % (Slike 8a, 8b, 9a, 9b, 10a, 10b in 11). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 7

Slika 8a

Slika 8b

Slika 9a

Slika 9b

Slika 10a

Slika 10b

Slika 11

Delež različice delta narašča zaradi približno 60 % večje kužnosti od trenutno dominantne različice alfa (Slika 12*). Negotovosti ocene so velike, ker še ni dovolj podatkov za Slovenijo (dinamika naraščanja deleža je med drugim odvisna od precepljenosti populacije zaradi različne učinkovitosti cepiv za obe različici). Predpostavili smo, da je bil delež različice delta v 25. tednu 9 % (podatki: NLZOH 9 %, IMI 41 %).

 Opomba:
* Predstavljen je delež različic v naključnih vzorcih, ki odražajo okuževanje pred približno enim tednom, kolikor je tipičen časovni zamik od okužbe do pozitivnega testa.

Slika 12

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje za številne podakte, Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah ter Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano za podatke o različicah virusa.

Več vsebin

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije ter Primerjavo epidemije in jedrskega reaktorja.