logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 24. 1. 2021

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Nasvet

Epidemijo bi bilo dobro čim prej toliko zmanjšati, da bodo lahko epidemiologi sledili vsem stikom. To najbolj učinkovito omejuje širjenje virusa in bo močno olajšalo obvladovanje novega bolj kužnega seva, ko/če se bo razširil.

Analiza stanja

Upadanje epidemije se je zelo upočasnilo, verjetno celo ustavilo, kar je slabo. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=1,0 (glej razlago nižje).

Tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb je 1236 (Slika 1). Epidemiologi bodo lahko učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povprečje 1236 in ocenjeno reprodukcijsko število R=1,0, bi lahko to stanje dosegli sredi aprila.

Slika 1

Število dnevno pozitivnih oseb, starejših od 65 let, se je verjetno stabiliziralo, tako v domovih starejših občanov (DSO), kot tudi zunaj njih (Slika 2).

Slika 2

Zasedenost bolnišničnih kapacitet se je verjetno stabilizirala (Slika 3).

Slika 3

Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da smo uspeli reprodukcijsko število spustiti na približno R=1,0. Ocenjujemo, da se vsake 4 dni prekuži približno 1 % populacije, kar posledično zmanjša R vsake 3 dni za približno eno stotinko glede na siceršnjo vrednost.

Navajamo ocene sedemdnevnega povprečja reprodukcijskega števila R v različnih delih populacije, ki so izračunane na osnovi:

  • števila vseh pozitivnih testov: R_vsi=0,88 (Slika 4),
  • števila pozitivnih PCR testov: R_PCR=0,87,
  • števila pozitivnih oseb, ki so se okužile v lokalnem okolju: R_lokalni=0,87 (Slika 4),
  • števila pozitivnih oseb, ki niso v DSO: R_brezDSO=0,87 (Slika 5), in
  • števila pozitivnih oseb, ki so v DSO: R_DSO=0,66 (Slika 5).

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.

Komentar: Podane ocene R, ki so izračunane na osnovi testov, so trenutno najverjetneje podcenjene zaradi predhodnega obdobja velikega števila pozitivnih testov kot posledica obsežnega testiranja z antigenskimi testi.

Širitev virusa lahko za nazaj (več kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi:

  • bolnišničnih obravnav: R_hosp=0,93 in
  • obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=0,83.

Slika 4

Slika 5

Ocenjeni deleži okuženih in kužnih so sledeči:

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,35 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec.

V drugem valu se je do zdaj okužila približno dobra četrtina prebivalstva (ocena: 4x toliko kot potrjenih primerov v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 4 % prebivalstva oz. približno vsak 25. prebivalec.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov (Slika 1), bolnišničnih obravnav (Slike 6, 7 in 8) in števila umrlih oseb (Slika 9) smo predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili reprodukcijsko število na R=1,0 (trenutna ocena) in da bo R počasi padal zaradi prekuževanja. V modelu smo upoštevali cepljenje oskrbovancev v DSO-jih.

Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi dva neugodna scenarija, kjer je predpostavljeno, da po 25.1. zaradi sproščanja ukrepov reprodukcijsko število naraste na R=1,0 oz. R=1,1, ter osnovni scenarij brez cepljenja (Slike 7, 8 in 9). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Komentar: Število dnevnih pozitivnih testov je odvisno tudi od števila opravljenih antigenskih testov, kar se bo predvidoma v prihodnje močno spreminjalo, zato so negotovosti v napovedih pozitivno testiranih oseb velike.

Slika 6

Slika 7

Slika 8

Slika 9

Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah

Trenutno smo v rdeči fazi. Za prehode med različnimi fazami morata biti izpolnjena dva pogoja: tedensko povprečje potrjenih primerov in število hospitaliziranih. Ob enakem trendu razvoja epidemije* bi lahko v oranžno fazo prešli konec februarja.

V oceni predpostavljamo, da je reprodukcijsko število trenutno R=1,0 in da počasi pada zaradi prekuževanja. V modelu smo upoštaveli cepljenje oskrbovancev v DSO-jih.

V tabeli so zbrani pričakovani datumi prehodov med fazami, pri tem pa je potrebno vzeti v obzir tudi velike negotovosti za vse izračunane datume, saj je potek epidemije odvisen od ljudi in ukrepov.

 Faza  Tedensko povprečje / datum  Število hospitaliziranih / datum
 ÄŒrna  >1350 / 19. 1. 2021
 >1200 / 19. 1. 2021
 Rdeča  <1350 / 20. 1. 2021  <1200 / 20. 1. 2021
 Oranžna  <1000 / 24. 2. 2021  <1000 / 17. 2. 2021
 Rumena  <600 / -  <500 / -
 Zelena  <300 / -  -

Opomba:
* Podajamo le oceno datuma do naslednjega prehoda, saj je potek epidemije odvisen od sproščanja (oz. sprejemanja) ukrepov v trenutni in prihajajoči fazi. Tako ni možno kvalitetno oceniti, kdaj bi lahko bili izpolnjeni pogoji za prehode v preostale faze.

Aktualne teme - Cepljenje

Dokler ne bo precepljenih vsaj 10 % populacije (200.000+ ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije (skoraj) ne bo opazen, saj npr. 10 % precepljenost pomeni le 10 % manjši R kot sicer (npr. R=1,1 namesto R=1,2). Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da ostanemo pri izvajanju veljavnih priporočil dosledni (redno zračimo zaprte prostore, na javnih mestih uporabljamo zaščitno masko, vzdržujemo socialno distanco, umivamo/razkužujemo roke, uporabljamo aplikacijo #OstaniZdrav in o simptomih obveščamo svoje stike), saj le tako lahko najhitreje zmanjšamo število okuženih oseb na raven, ko bo lahko učinkovito začela delovati epidemiološka služba (manj kot 300 pozitivnih oseb na dan).

V trenutni fazi se cepi večinoma rizično populacijo, zato je pričakovati zmanjšano obremenitev bolnišničnih kapacitet in tudi manjše število smrti (seveda pod pogojem, da bomo z ustreznim obnašanjem preprečili širitev virusa v preostali, neprecepljeni populaciji).

Trenuten obseg epidemije povzroča tudi znatno prekuževanje (ocena: okoli 40.000 novih okužb na teden), kar je za zdaj nekajkrat hitreje od hitrosti cepljenja. Poleg tega se v tej fazi cepi rizično populacijo, medtem ko se okužbe širijo po celotni populaciji. A prekuževanje je vselej na račun zdravstvenih (in gospodarskih) posledic, saj okuženi zbolijo, cepljeni pa ne.

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah.

Več vsebin

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije ter Primerjavo epidemije in jedrskega reaktorja.

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view