logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 24. 5. 2021

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Problematika epidemije

Poljudno predstavitev problematike epidemije in našega modela si lahko ogledate na: "Modeliranje epidemije COVID-19 v Sloveniji".

Analiza stanja

Epidemija še naprej upada. V zeleno fazo bomo mogoče prešli že v sredo. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=0,75 (glej razlago nižje).

Tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb je 336 (Sliki 1a in 1b). Epidemiologi bodo lahko učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povprečje 336 in ocenjeno reprodukcijsko število R=0,75, bi lahko to stanje dosegli v sredo.

Slika 1a

Slika 1b

Število dnevno pozitivnih oseb v starostni skupini nad 65 let upada (Slika 2).

Slika 2

Zasedenost bolnišničnih kapacitet upada (Slika 3).

Slika 3

Na osnovi epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da smo uspeli reprodukcijsko število spustiti na približno R=0,75.

Navajamo ocene sedemdnevnega povprečja reprodukcijskega števila R v različnih delih populacije, ki so izračunane na osnovi***:

  • števila vseh pozitivnih testov*: R_vsi=0,74 (Slika 4), in
  • števila pozitivnih oseb, ki so se okužile v lokalnem okolju**: R_lokalni=0,73 (Slika 4).

Opombe:
* Uvožene okužbe so obravnavane, kot da bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji.
** To je tisti pravi R, torej število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi v Sloveniji.
*** Ob spremembi režima testiranja so v prehodnem obdobju ocene precenjene oz. podcenjene.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.

Širitev virusa lahko za nazaj (več kot teden dni v preteklost) ocenjujemo tudi na podlagi:

  • bolnišničnih obravnav: R_hosp=0,76 in
  • obravnav v enotah intenzivne terapije: R_EIT=0,96.

Negotovost teh poenostavljenih specifičnih ocen R, ki služijo kot dodaten vpogled v dogajanja, je velika.

Slika 4

Prisotnost SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav tipično upada (Sliki 6a in 6b).

Slika 6a

Slika 6b

Ocenjeni deleži okuženih in kužnih so sledeči:

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,2 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 500. prebivalec.

V drugem valu se je do zdaj okužila približno dobra tretjina prebivalstva (ocena: 3,5x toliko kot potrjenih primerov v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 0,4 % prebivalstva oz. približno vsak 250. prebivalec.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov (Sliki 1a in 1b), bolnišničnih obravnav (Slike 7, 8a, 8b, 9a, 9b in 11) in števila umrlih oseb (Slike10a, 10b in 11) smo predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili reprodukcijsko število na R=0,75 (trenutna ocena). Upoštevali smo vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih skupinah ter nove različice virusa.

Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljamo tudi scenarije za sledeče vrednosti reprodukcijskega števila: R -10 %, R -5 %, R +5 % in R +10 % (Slike 8a, 8b, 9a, 9b, 10a, 10b in 11). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 7

Slika 8a

Slika 8b

Slika 9a

Slika 9b

Slika 10a

Slika 10b

Slika 11

Delež angleške različice virusa, ki je zdaj dominantna, je naraščal zaradi večje kužnosti od običajne različice (Slika 12*).

 Opomba:
* Upoštevali smo enotedenski zamik od okužbe do pozitivnega testa.

Slika 12

Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah

Trenutno smo v rumeni fazi. Za prehode v slabše faze mora biti izpolnjen vsaj en pogoj: tedensko povprečje potrjenih primerov ali število hospitaliziranih, za prehode v boljše faze pa morata biti izpolnjena oba pogoja. Ob enakem trendu razvoja epidemije bi lahko v zeleno fazo prešli v sredo. Uporabili smo enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije.

 Faza  Tedensko povprečje / datum  Število hospitaliziranih / datum
 ÄŒrna  >1350 / 19. 1. 2021
 >1200 / 19. 1. 2021
 Rdeča  iz črne <1350 / 20. 1. 2021
 iz oranžne >1000 / 31. 3. 2021
 iz oranžne >1000 / 13. 4. 2021
 iz črne <1200 / 20. 1. 2021
 iz oranžne >1000 / nikoli
 Oranžna  <1000 / 9. 2. 2021
 <1000 / 6. 4. 2021
 <1000 / 15. 4. 2021
 <1000 / 4. 2. 2021
 Rumena  <600 / 11. 5. 2021
 <500 / 11. 5. 2021
 Zelena  <300 / 26. 5. 2021
 -

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje za številne podakte, Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah ter Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano za podatke o različicah virusa.

Več vsebin

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije ter Primerjavo epidemije in jedrskega reaktorja.

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view