Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID19 v Sloveniji

Napoved 4.9.2020

Epidemija ni loterija, njen razvoj je predvidljiv, odvisen je od obnašanja nas in ostalih.

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Ocenjujemo, da epidemija narašča s podvojitvenim časom približno 25 dni (včeraj isto) in da sta tako reprodukcijsko kot efektivno reprodukcijsko število večje od 1, kar je slabo. Število pozitivnih testov bo v prihodnjem obdobju predvidoma fluktuiralo v območju od 15 do 80 (včeraj isto) okoli trenutne povprečne vrednosti 40 (včeraj isto), ki bo počasi naraščala.

Ocenjeno sedemdnevno povprečje efektivnega reprodukcijskega števila je R_ef_7dni=1,26 (včeraj 1,25), podvojitveni čas 22,2 dni (včeraj 22,9 dni), slika 2. Ocenjeno sedemdnevno povprečje reprodukcijskega števila je R_7dni=1,11 (včeraj 1,10), slika 2. Sedemdnevno povprečje uvoženih testov je 5 uvoženih/dan, slika 1.

Epidemija bo začela pojenjati, če bo efektivno reprodukcijsko število R_ef<1, reprodukcijsko število ob predpostavljenih 5 uvoženih/dan pa R<0,85, kar lahko predvidoma dosežemo že z doslednim izvajanjem obstoječih blagih ukrepov.

Pri vseh napovedih smo predpostavili, da bomo imeli v prihodnjem obdobju 5 uvoženih/dan (trenutno sedemdnevno povprečje) in R=1,11 (trenutno sedemdnevno povprečje), slika 1, slika 5.

Slika 5 prikazuje napoved hospitaliziranih do začetka oktobra ter tri scenarije razvoja epidemije za različne vrednosti R po 1.9., ko se je začela šola. Namen napovedi za različne scenarije je, da se seznanimo s karakterističnimi časi. Glede na število pozitivnih testov je v zadnjem obdobju v drugem valu število hospitaliziranih in na intenzivni za približno 80% manjše kot v prvem valu, število umrlih pa kar za približno 90% manjše, predvidoma zaradi mlajše starostne strukture potrjeno okuženih in izboljšanega imunskega sistema vseh v poletnem času. ÄŒe se bo okužba prikradla v kakšen DSO, bo stanje bistveno slabše in bo treba narediti novo projekcijo z ustrezno slabšim potekom in izidom bolezni. Iz tabele 1 (stanje 27.8.2020) je razvidno, da je smrtnost v prvem in drugem valu epidemije glede na pozitivne teste primerljiva, kar pomeni, da virus ne slabi.

Še prognoza na osnovi epidemioloških podatkov (stanje 30.8.2020), ki jih tedensko objavlja NIJZ. S slike 6 je razvidno, da narašča število pozitivnih testov v kategorijah: »neznani vir« in »lokalni vir«, število pozitivnih testov v ostalih kategorijah k sreči pada. Kategorija »neznani vir« narašča vse počasneje (siva krivulja se krivi v smeri navzdol), kar je spodbudno, ker to pomeni, da v tem segmentu nimamo eksponentne rasti. Imamo pa še vedno rast, ki se bo upajmo počasi ustavila in nato začela padati. Zaskrbljujoča pa je kategorija »lokalni vir«, ki narašča vse hitreje (rdeča krivulja se krivi v smeri navzgor), kar nakazuje, da imamo v tem segmentu morebiti eksponentno rast. Žal nimamo na razpolago dnevnih podatkov za bolj verodostojno oceno.

Slika 1:

 Slika 2:

 Slika 3:

 Slika 4:

Slika 5:

Slika 6: (Stanje 30.8.2020)

Tabela 1:   (Stanje 27.8.2020)

NOVICE
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view