Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 5.12.2020

Epidemijo bomo ustavili in obvladali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modeli in napovedi epidemije ne morejo ustaviti. Lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Uvod

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se jim najlepše zahvaljujemo. Brez teh obsežnih kvalitetnih podatkov, ki jih vsakodnevno pretočimo v svoj model, se ne bi dalo napovedati nič pametnega, tako pa so naše napovedi izredno točne (z ozirom na področje napovedovanja razvoja epidemije). NIB se najlepše zahvaljujemo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah, ki so trenutno najhitrejši indikator razvoja epidemije.

Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah

Za prehod v posamezne barvaste faze mora biti izpolnjen vsaj eden od navedenih pogojev.

 Faza  Število okužb / datum  Število hospitaliziranih / datum
 ÄŒrna  >1350 / do 17. 12. 2020  >1200 / do 18. 12. 2020
 Rdeča  <1350 / 18. 12. 2020  <1200 /  19. 12. 2020
 Oranžna  <1000 / 5. 1. 2021  <1000 / 2. 1. 2021
 Rumena  <600 / 26. 1. 2021  <500 / 2. 2. 2021
 Zelena  <300 / 20. 2. 2021  -

Ocenjeni datumi se niso spremenili in so isti kot včeraj. Potek epidemije je odvisen od obnašanja ljudi, zato so negotovosti ocen velike. V napovedi je predpostavljeno, da je R zdaj približno 1 in da epidemija nato upada zaradi prekuževanja. ÄŒe bomo uspeli z ustreznim obnašanjem upočasniti širjenje virusa, se bodo časi do sproščanja ukrepov bistveno skrajšali. Datume bomo redno ažurirali glede na potek epidemije, tako da boste lahko spremljali, kako uspešni smo pri njenem obvladovanju.

Za orientacijo navajamo v spodnji tabeli še ocenjene datume sproščanja ukrepov, če bi zadnji sprejeti ukrepi z 16.11. uspeli R spustiti na 0,9 (v prvem valu smo uspeli R spustiti na 0,7, ko so lahko epidemiologi spet sledili stikom, pa celo na 0,5), kar pa se žal ni zgodilo.

 Faza  Število okužb / datum  Število hospitaliziranih / datum
 ÄŒrna  >1350 / do 27. 11. 2020  >1200 / do 4. 12. 2020
 Rdeča  <1350 / 28. 11. 2020  <1200 /  5. 12. 2020
 Oranžna  <1000 / 14. 12. 2020  <1000 / 15. 12. 2020
 Rumena  <600 / 4. 1. 2021  <500 / 13. 1. 2021
 Zelena  <300 / 28. 1. 2021  -

Analiza stanja

Očitno smo z izvajanjem ukrepov uspeli zaustaviti rast epidemije in spustiti reprodukcijsko število R na približno 1, kar pomeni, da se virus še naprej širi z veliko hitrostjo (slika 1, slika 2cslika 2d). ÄŒe ne bomo uspeli spremeniti našega obnašanja tako, da  se bo virus začel širiti počasneje, bo epidemija predvidoma zelo počasi upadala le zaradi prekuževanja, kjer ocenjujemo, da se vsake 4 dni prekuži približno 1% populacije, kar posledično zmanjša R vsake 3 dni za približno eno stotinko. Število dnevnih pozitivnih testov v združeni starostni kategoriji 65+ se je verjetno stabiliziralo, v DSO-jih verjetno še počasi raste, v preostali Sloveniji brez DSO-jev pa verjetno počasi pada (slika 1b). V bolnicah je bil vrh morebiti že dosežen ali pa ga bomo dosegli v naslednjih dneh (slika 2, slika 2b). Podajamo tudi R, ocenjen na osnovi podatkov pozitivnih testov za nazaj, kjer je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati, da je ob vsaki spremembi režima testiranja podana vrednost R v prehodnem obdobju popačena (slika 3, slika 4). Sedemdnevna povprečja R glede na pozitivne teste so sledeča: R_vsi=1,05, R_brezDSO=1,05, R_DSO=1,10. S tega stališča še ni vidno upadanje epidemije, vendar je treba upoštevati, da se sedaj bolj široko testira z antigenskimi testi, pozitivne pa potrjuje s PCR testi, kar poveča število in delež pozitivnih testov in posledično je na tej osnovi izračunan R v prehodnem obdobju nekoliko precenjen.

Trenutno imamo v povprečju približno 1490 pozitivnih testov dnevno (slika 1). Epidemiologi bodo lahko spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih testov padlo pod 300 na dan. To stanje lahko dosežemo šele po približno 2,3 razpolovnih časih, ko bo epidemija začela upadati. Razpolovni čas je odvisen od tega, koliko bomo uspeli spustiti R z našim obnašanjem. ÄŒe ga bomo uspeli spustiti na R=0,7 (tako kot v prvem valu), bo razpolovni čas približno dva tedna, pri R=0,5 (tako kot v prvem valu, ko so epidemiologi lahko spet sledili stikom) pa približno en teden. 2,3 razpolovni dobi pri R=0,7, torej 2,3x dva tedna, je približno en mesec, pri R=0,5 pa je to približno dobra dva tedna (2,3x en teden). 

Ocenjen delež okuženih in kužnih je sledeč:
V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 100. prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjeno okuženih v prvem valu). Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 16% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 6. prebivalec (ocena: 4x toliko kot potrjeno okuženih v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 4% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 25. prebivalec. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 17% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 6. prebivalec.

Napoved razvoja epidemije

V napovedi za pozitivne teste (slika 1) in bolnice (slika 2, slika 2b, slika 2c, slika 2d) smo predpostavili, da so ukrepi (z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje) z 16.11. spustili R le na 1,0 (trenutna ocena) in da bo epidemija upadala zaradi prekuževanja. ÄŒe bi takrat uspeli R spustiti na 0,7, tako kot smo v prvem valu, bi okoli 28.12. padlo povprečno število pozitivnih testov pod 300 na dan, kar je maksimalno število pozitivnih testov, pri katerem uspejo epidemiologi še zasledovati stike potrjeno okuženih, kar močno zmanjša širjenje virusa in je predpogoj za postopno sproščanje ukrepov. Zaradi časovnega zamika med okužbo in pozitivnim testom bi se lahko začelo postopoma sproščati ukrepe že nekaj dni prej. ÄŒe bi vsi dosledno izvajali vse ukrepe, bi v tem primeru lahko božično-novoletne praznike mogoče preživeli že v nekoliko bolj sproščenem vzdušju. V prognozi za bolnice so predstavljeni tudi trije neugodni scenariji, kjer je predpostavljeno, da po 15.12. začne epidemija spet naraščati zaradi morebiti nekoliko sproščenih ukrepov in/ali zaradi povečanega druženja v prazničnem času (obravnavani so primeri z R=1,1, 1,3 in 1,5 po 15.12.). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 1:

Slika 1b:

Slika 2: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2b: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2c:

Slika 2d:

 Slika 3: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledično je na grafu v zadnjem obdobju R krajše obdoje navidezno pod 1, čeprav dejansko verjetno ni padel pod 1).

 Slika 4: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledično je na grafu v zadnjem obdobju R krajše obdoje navidezno pod 1, čeprav dejansko verjetno ni padel pod 1).

 Slika 5: Pri interpretaciji je potrebno upoštevati spremembe režima testiranja.

Slika 6: Podatki za zadnje tedne še niso končni. Spremenil se je režim testiranja.

NOVICE
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view