Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 24.11.2020

Epidemijo bomo ustavili in obvladali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modeli in napovedi epidemije ne morejo ustaviti. Lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Uvod

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se jim najlepše zahvaljujemo. Brez teh obsežnih kvalitetnih podatkov, ki jih vsakodnevno pretočimo v svoj model, se ne bi dalo napovedati nič pametnega, tako pa so naše napovedi izredno točne (z ozirom na področje napovedovanja razvoja epidemije). NIB se najlepše zahvaljujemo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah, ki so trenutno najhitrejši indikator razvoja epidemije.

Analiza stanja

Na osnovi celostne slike, števila hospitaliziranih, števila pozitivnih testov ter prekuževanja ocenjujemo, da smo dosegli plato in da epidemija še ne upada (slika 1, slika 2c, slika 2d). Upamo, da bomo z doslednim izvajanjem ukrepov z 16.11., katerih učinek se naj bi začel kazati konec tedna, uspeli krivulje končno obrniti navzdol. Število dnevnih pozitivnih testov v združeni starostni kategoriji 65+ se je v zadnjem obdobju predvidoma ustalilo, v preostali Sloveniji brez DSO-jev pa počasi pada, kar je dobra novica, žal pa predvidoma še vedno raste v DSO-jih (slika 1b). V bolnicah je bil vrh morebiti že dosežen ali pa ga bomo dosegli v naslednjih dneh (slika 2, slika 2b). Podajamo tudi R, ocenjen na osnovi podatkov pozitivnih testov za nazaj, kjer je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati, da je ob vsaki spremembi režima testiranja podana vrednost R v prehodnem obdobju popačena (slika 3, slika 4). Sedemdnevna povprečja R glede na pozitivne teste so sledeča: R_vsi=1,04, R_brezDSO=1,01, R_DSO=1,31. S tega stališča epidemija še vedno raste, vendar je treba upoštevati, da ob morebitnem prihodu na vrh ali prehodu čez vrh sedemdnevno povprečje nekoliko preceni vrednost R, ker vsebuje tudi zgodovino iz naraščajočega obdobja.

Trenutno imamo v povprečju približno 1450 pozitivnih testov dnevno (slika 1). Epidemiologi bodo lahko spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih testov padlo pod 300 na dan. To stanje lahko dosežemo šele po približno 2,3 razpolovnih časih (1450, 725, 363, 181), ko bo epidemija začela upadati. Razpolovni čas je odvisen od tega, koliko bomo uspeli spustiti R z našim obnašanjem. ÄŒe ga bomo uspeli spustiti na R=0,7, bo razpolovni čas približno dva tedna, pri R=0,5 pa približno en teden. 2,3 razpolovni dobi pri R=0,7, torej 2,3x dva tedna, je približno en mesec, pri R=0,5 pa je to približno dobra dva tedna (2,3x en teden). 

Ocenjen delež okuženih in kužnih je sledeč:
V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 100. prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjeno okuženih v prvem valu). Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 12% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 8. prebivalec (ocena: 4x toliko kot potrjeno okuženih v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 4,5% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 22. prebivalec. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 13% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 8. prebivalec.

Napoved razvoja epidemije

V napovedi za pozitivne teste (slika 1) in bolnice (slika 2, slika 2b, slika 2c, slika 2d) smo zelo optimistično predpostavili, da so ukrepi (z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje) z 16.11. spustili R na 0,7 (glede na trenutno stanje bomo sicer veseli, če bomo uspeli spustiti R opazno pod 1, mogoče na 0,9 ali 0,8). V tem primeru bo okoli 28.12. padlo povprečno število pozitivnih testov pod 300 na dan, kar je maksimalno število pozitivnih testov, pri katerem uspejo epidemiologi še zasledovati stike potrjeno okuženih, kar močno zmanjša širjenje virusa in je predpogoj za postopno sproščanje ukrepov. Zaradi časovnega zamika med okužbo in pozitivnim testom bi se lahko začelo postopoma sproščati ukrepe že nekaj dni prej. ÄŒe bomo vsi dosledno izvajali vse ukrepe, bomo tako lahko božično-novoletne praznike mogoče preživeli še v nekoliko bolj sproščenem vzdušju. V prognozi za bolnice so predstavljeni tudi scenarij za primer, da bi ukrepi z 16.11. prijeli zelo dobro (takrat R=0,5), scenarij, kjer ukrepi primejo le delno (takrat R=0,9) in scenarij, kjer ti ukrepi ne primejo (R=1,0 in upad zaradi prekuževanja). Negotovost napovedi je v tem obdobju prijemanja ukrepov zelo velika. Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 1:

Slika 1b:

Slika 2: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2b: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2c:

Slika 2d:

 Slika 3: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledično je na grafu v zadnjem obdobju R krajše obdoje navidezno pod 1, čeprav dejansko ni padel pod 1).

 Slika 4: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledično je na grafu v zadnjem obdobju R krajše obdoje navidezno pod 1, čeprav dejansko ni padel pod 1).

 Slika 5: Pri interpretaciji je potrebno upoštevati spremembe režima testiranja.

Slika 6: Podatki za zadnje tedne še niso končni. Spremenil se je režim testiranja.