Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID19 v Sloveniji

Napoved 26.9.2020

Misel tedna: Slovenci smo športni fenomen, bodimo tudi pri Covidu in pokažimo svetu, da znamo stopiti skupaj in virus premagati in biti najboljši.

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Reprodukcijsko število R narašča, namesto da bi padalo, kar je slabo. Ocenjeno reprodukcijsko število je R=1,3 (podvojitveni čas 19 dni ob 2 uvoženih/dan). Bomo videli, kaj bodo prinesli ukrepi s 19.9., katerih učinek se naj bi vse močneje poznal po 26.9., vendar močno dvomim, da bodo uspeli R spustiti pod potrebnih R<0,95 (pri 2 uvoženih/dan) za obvladovanje epidemije, ker je trenutni R tako visok.

Prehajamo spet na oceno reprodukcijskega števila R direktno iz podatkov, ker je po obdobju prehoda na večje število dnevnih testov postal tako izračunan R spet verodostojen pokazatelj trenutnega razvoja epidemije. Ocenjeno sedemdnevno povprečje efektivnega reprodukcijskega števila je R_ef_7dni=1,31 (včeraj 1,25) s podvojitvenim časom 19,2 dni (včeraj 23,4 dni). Ocenjeno sedemdnevno povprečje reprodukcijskega števila je R_7dni=1,28 (včeraj 1,22). Sedemdnevno povprečje uvoženih pozitivnih testov je približno 2 uvožena/dan.

Analizo in napovedi smo pripravili za sledeči scenarij: R=1,3 (in 2 uvožena/dan), predpostavljeno je, da ukrepi z 19.9. ne primejo, zato je R=1,3 tudi po tem datumu. V tem primeru bo število pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 50 do 250 okoli trenutne povprečne vrednosti 140, ki bo naraščala.

V prognozi za bolnice je predstavljena napoved z R=1,3 (in 2 uvožena/dan) za primer, da sprejeti novi ukrepi ne bodo prijeli (po 19.9. še naprej R=1,3), in za malo verjeten primer, da bodo dovolj prijeli (po 19.9. optimistično R=0,9). Dodatno sta predstavljena še scenarija z R=1,5 in R=1,1 po 19.9. Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Še prognoza na osnovi epidemioloških podatkov (stanje 20.9.2020), ki jih tedensko objavlja NIJZ. S slike 6 je razvidno, da narašča število pozitivnih testov v kategorijah: »neznani vir« in »lokalni vir«, število pozitivnih testov v ostalih kategorijah k sreči pada. Kategoriji »lokalni vir« in »neznani vir« naraščata vse počasneje (rdeča in siva krivulja se krivita v smeri navzdol, prav tako zelena krivulja vsote obeh), kar nakazuje, da v teh segmentih (verjetno) več nimamo eksponentne rasti, kar je dobra novica (imamo pa še vedno hitro rast, kar je slaba novica).

Iz tabele 1 (stanje 18.9.2020) je razvidno, da je smrtnost v prvem in drugem valu epidemije glede na pozitivne teste primerljiva, kar pomeni, da virus ne slabi (upoštevali smo tipičen dvotedenski časovni zamik od pozitivnega testa do smrti).

Slika 1:

 Slika 2:

 Slika 3:

 Slika 4:

Slika 5:

Slika 6: (Stanje 20.9.2020)

Tabela 1: (Stanje 18.9.2020)

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view