Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 26.10.2020

Misel tedna: Pred nami je teden boja proti Covidu. Verjamem, da bomo zmagali, ker kadar je treba, znamo stopiti skupaj in sodelovati v skupno dobro.

Uvod

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se jim najlepše zahvaljujemo. Brez teh obsežnih kvalitetnih podatkov, ki jih vsakodnevno pretočimo v svoj model, se ne bi dalo napovedati nič pametnega, tako pa so naše napovedi izredno točne (z ozirom na področje napovedovanja razvoja epidemije).

Analiza stanja

ÄŒakanje na odvzem brisa se vse bolj podaljšuje, vsi brisi niso vedno pregledani že isti dan in razmišlja se o spremembi režima testiranja, kjer bi testirali predvsem bolj obolele, tako kot v drugi fazi prvega vala. Zaradi vsega tega dnevno število pozitivnih testov do stabilizacije razmer ne bo več dober pokazatelj razvoja epidemije, posledično bo v tem prehodnem obdobju ocenjeno reprodukcijsko število podcenjeno, podvojitveni časi pa precenjeni. Na naše napovedi to ne bo imelo pomembnega vpliva, ker naš kompleksen model integralno upošteva vse razpoložljive podatke ter takšne anomalije ustrezno obravnava.

Ocenjeno reprodukcijsko število R je 2,20 (včeraj isto), podvojitveni čas dnevnih pozitivnih testov pa 6,2 dni (včeraj isto) in oboje se je ustalilo, kar je slaba novica, ker je R velik, podvojitveni čas pa kratek. Vpliv ukrepov z 16.10. bi se lahko na številu dnevnih pozitivnih testov poznal (zaradi zgoraj omenjenih vse večjih časovnih zamikov) po približno 10 dneh, tj. na ponedeljkovih rezultatih, ki jih bomo izvedeli v torek, v bolnicah pa še nekaj dni kasneje, tako da za zdaj še ne moremo vedeti, ali so oz. bodo ti ukrepi prijeli. Virus je prvi obrambni zid ukrepov z 9.10. prebil, kot da ga ne bi bilo. Zdaj je prodrl že do naslednjega obrambnega zida, ki smo ga postavili z ukrepi 16.10. Upam, da bo zdržal. ÄŒe ga bomo uspeli ubraniti, smo zmagali, bo pa težko, ker se virus hitro razmnožuje in ga je vedno več. K sreči smo postavili že nov obrambni zid z ukrepi 20.10., in pravkar postavljamo še enega, najmočnejšega, s še ostrejšimi ukrepi. Se pa je treba zavedati, da virus med svojim rušilnim pohodom pušča veliko razdejanje, zaradi česar se bolnice polnijo vse hitreje kot po tekočem traku, in pozneje kot bomo virus uspeli ustaviti, hujše bodo posledice. Zato se maksimalno potrudimo in dosledno izvajajmo vse ukrepe, ker je to trenutno edino orožje, ki ga imamo v boju proti virusu. ÄŒe bo današnje dnevno število pozitivnih testov (število bo objavljeno jutri) manjše od 1690 (ob nespremenjenem režimu testiranja) bo R nekoliko padel, podvojitveni čas pa nekoliko narastel, sicer bo ravno obratno. (slika 1, slika 3)

ÄŒe družba kot celota ne bomo uspeli bistveno zmanjšati širjenja Covida z odgovornim ravnanjem vseh, ne vidimo razloga, zakaj razvoj epidemije ne bi sledil predstavljenim neugodnim krivuljam. ÄŒe epidemije ne bomo uspeli sami pravočasno ustaviti, nas bo ustavila ona, kajti naraščajoče eksponentne funkcije se ne da premagati. Zato dosledno izvajajmo samozaščitne ukrepe, vsi in vedno. Epidemija bo začela pojenjati, če bo R manjši od 1. ÄŒuvajte se, kajti verjetnost, da srečate kužno osebo, je velika. (slika 1, slika 3)

Ocenjen delež okuženih in kužnih je sledeč:
V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 100. prebivalec. Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 4,5% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 22. prebivalec. Trenutno je delež kužnih približno 3% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 33. prebivalec, in hitro raste. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 5,5% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 18. prebivalec.

Napoved razvoja epidemije

Kot vedno smo prvi del napovedi preverjali s tem, kar že imamo v »čakalnici« (znano število pozitivnih testov v zadnjem obdobju po starostnih kategorijah, ki se bodo z določenim časovnim zamikom in deležem pojavili v bolnicah, na intenzivni in umrli), kjer imamo: hospitalizirani 558, intenzivna 168, umrli +182. Hospitalizirani bodo predvidoma sledili napovedni krivulji, intenzivna bo predvidoma najprej zaostajala za napovedjo in nato nadoknadila, umrli pa bodo predvidoma najprej nekoliko prehitevali napovedno krivuljo in jo nato počakali.

Ob (optimistični) predpostavki, da ukrepi 16.10. polno primejo in zaustavijo širjenje epidemije (reprodukcijsko število pod 0,9), se nakazujejo naslednje maksimalne številke ob navedenih datumih:

  • 1902 dnevnih pozitivnih testov (z dnevno fluktuacijo do 2500) 25.10., potem počasen upad (včeraj 1902, 25.10.) (slika 1)
  • 594 hospitaliziranih 1.11., potem počasen upad (včeraj 620, 1.11.) (slika 2)
  • 172 na intenzivni negi 7.11., potem počasen upad (včeraj 171, 7.11) (slika 2)

V napovedi za pozitivne teste (slika 1) in bolnice (slika 2, slika 2b) smo predpostavili, da ukrepi (z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje) z 9.10. ne bodo uspeli zmanjšati R, da pa bodo ukrepi z 16.10. dovolj učinkoviti in bodo uspeli R spustiti na 0,9, do takrat pa bo epidemija sledila trenutni dinamiki z R=2,23 (pri tej vrednosti dobimo najboljše ujemanje s podatki) in 4 uvoženimi/dan. V tem primeru bo število dnevnih pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 300 do 2500 okoli trenutne povprečne vrednosti 1902, ki je dosegla vrh 25.10. (na sliki je zaradi sedemdnevnega povprečenja vrh že nekoliko prej, vrednost pa niža) in bo nato začela padati. V prognozi za bolnice je predstavljen tudi scenarij za primer, da ukrepi z 16.10. ne bodo prijeli, da pa bodo prijeli ukrepi z 20.10. (po 20.10. R=0,9, do takrat R=2,23), in scenarij, da dosedanji sprejeti ukrepi ne bodo prijeli (po 20.10. še naprej R=2,23). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Še prognoza na osnovi epidemioloških podatkov (stanje 11.10.2020, novejši podatki niso na razpolago), ki jih tedensko objavlja NIJZ. S slike 6 je razvidno, da naraščajo vse kategorije razen "povezani z importiranimi". Vse kategorije razen "importirani" in "povezani z importiranimi" naraščajo še vedno vse hitreje (krivulje se krivijo v smeri navzgor), kar nakazuje, da imamo eksponentno rast, kar je slabo.

Slika 1: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2b:

 Slika 3:

 Slika 4: (Stanje 14.10.2020, zaradi preseženih kapacitet epidemiološke službe novejši podatki niso na razpolago)

 Slika 5: (Podatki o uvoženih od 11.10.2020 niso več na razpolago, zato je to zadnja slika, ki smo jo še pripravili ob predpostavki, da se po tem datumu uvoz ni spreminjal)

Slika 6: (Stanje 11.10.2020, novejši podatki niso na razpolago)

 

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view