Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 27.11.2020

Epidemijo bomo ustavili in obvladali ljudje s samozaš?itnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modeli in napovedi epidemije ne morejo ustaviti. Lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Uvod

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in eljne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se jim najlepše zahvaljujemo. Brez teh obsenih kvalitetnih podatkov, ki jih vsakodnevno preto?imo v svoj model, se ne bi dalo napovedati ni? pametnega, tako pa so naše napovedi izredno to?ne (z ozirom na podro?je napovedovanja razvoja epidemije). NIB se najlepše zahvaljujemo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah, ki so trenutno najhitrejši indikator razvoja epidemije.

Analiza stanja

Na osnovi celostne slike, števila hospitaliziranih in števila pozitivnih testov še vedno ne moremo re?i, da se je epidemija za?ela umirjati, kar ni dobro, saj bi se morali nekoliko poznati e tudi zadnji sprejeti ukrepi (slika 1, slika 2cslika 2d). Upamo, da bomo z doslednim izvajanjem ukrepov z 16.11., katerih u?inek se naj bi v prihodnjih dneh vse bolj kazal, uspeli krivulje kon?no obrniti navzdol. Število dnevnih pozitivnih testov v zdrueni starostni kategoriji 65+ in v vseh podkategorijah je predvidoma za?elo padati, kar je dobra novica (slika 1b). V bolnicah je bil vrh morebiti e doseen ali pa ga bomo dosegli v naslednjih dneh (slika 2, slika 2b). Podajamo tudi R, ocenjen na osnovi podatkov pozitivnih testov za nazaj, kjer je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati, da je ob vsaki spremembi reima testiranja podana vrednost R v prehodnem obdobju popa?ena (slika 3, slika 4). Sedemdnevna povpre?ja R glede na pozitivne teste so slede?a (so pa negotovosti velike: veliko opravljenih testov v zadnjem obdobju idr.): R_vsi=1,02, R_brezDSO=1,04, R_DSO=0,87. S tega stališ?a epidemija še vedno raste, vendar je treba upoštevati, da ob morebitnem prihodu na vrh ali prehodu ?ez vrh sedemdnevno povpre?je nekoliko preceni vrednost R, ker vsebuje tudi zgodovino iz naraš?ajo?ega obdobja.

Trenutno imamo v povpre?ju priblino 1440 pozitivnih testov dnevno (slika 1). Epidemiologi bodo lahko spremljali stike, ko bo povpre?no število pozitivnih testov padlo pod 300 na dan. To stanje lahko doseemo šele po priblino 2,3 razpolovnih ?asih (1440, 720, 360, 180), ko bo epidemija za?ela upadati. Razpolovni ?as je odvisen od tega, koliko bomo uspeli spustiti R z našim obnašanjem. Če ga bomo uspeli spustiti na R=0,7, bo razpolovni ?as priblino dva tedna, pri R=0,5 pa priblino en teden. 2,3 razpolovni dobi pri R=0,7, torej 2,3x dva tedna, je priblino en mesec, pri R=0,5 pa je to priblino dobra dva tedna (2,3x en teden). 

Ocenjen dele okuenih in kunih je slede?:
V prvem valu se je okuilo priblino 1% prebivalstva, kar pomeni priblino vsak 100. prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjeno okuenih v prvem valu). Na vrhuncu je bil dele kunih priblino 0,35% prebivalstva, kar pomeni priblino vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okuilo priblino 13,5% prebivalstva, kar pomeni priblino vsak 7. prebivalec (ocena: 4x toliko kot potrjeno okuenih v drugem valu). Trenutno je dele kunih priblino 4% prebivalstva, kar pomeni priblino vsak 25. prebivalec. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okuilo priblino 14,5% prebivalstva, kar pomeni priblino vsak 7. prebivalec.

Napoved razvoja epidemije

V napovedi za pozitivne teste (slika 1) in bolnice (slika 2, slika 2b, slika 2c, slika 2d) smo predpostavili, da so ukrepi (z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje) z 16.11. spustili R na 0,9. Če bi uspeli R spustiti na 0,7, bi okoli 28.12. padlo povpre?no število pozitivnih testov pod 300 na dan, kar je maksimalno število pozitivnih testov, pri katerem uspejo epidemiologi še zasledovati stike potrjeno okuenih, kar mo?no zmanjša širjenje virusa in je predpogoj za postopno sproš?anje ukrepov. Zaradi ?asovnega zamika med okubo in pozitivnim testom bi se lahko za?elo postopoma sproš?ati ukrepe e nekaj dni prej. Če bomo vsi dosledno izvajali vse ukrepe, bomo tako lahko boi?no-novoletne praznike mogo?e preiveli še v nekoliko bolj sproš?enem vzdušju. V prognozi za bolnice so predstavljeni tudi scenarij za primer, da bi ukrepi z 16.11. prijeli zelo dobro (takrat R=0,7), scenarij, kjer ukrepi primejo le delno (takrat R=0,8) in scenarij, kjer ti ukrepi ne primejo (R=1,0 in upad zaradi prekuevanja). Negotovost napovedi je v tem obdobju prijemanja ukrepov zelo velika. Namen predstavitve razli?nih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakteristi?nimi ?asi.

Slika 1:

Slika 1b:

Slika 2: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2b: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2c:

Slika 2d:

 Slika 3: V prehodnem obdobju spremembe reima testiranja je tako izra?unana vrednost R popa?ena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledi?no je na grafu v zadnjem obdobju R krajše obdoje navidezno pod 1, ?eprav dejansko verjetno ni padel pod 1).

 Slika 4: V prehodnem obdobju spremembe reima testiranja je tako izra?unana vrednost R popa?ena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledi?no je na grafu v zadnjem obdobju R krajše obdoje navidezno pod 1, ?eprav dejansko verjetno ni padel pod 1).

 Slika 5: Pri interpretaciji je potrebno upoštevati spremembe reima testiranja.

Slika 6: Podatki za zadnje tedne še niso kon?ni. Spremenil se je reim testiranja.

NOVICE
Razirjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elasti?nih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elasti?nih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Joef Stefan« je v ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tla?novodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tla?novodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Joef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering an...
Mihael Botjan Kon?ar prejemnik Preernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Kon?ar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je priprav...
mobile view