Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 31.12.2020

Epidemijo bomo ustavili in obvladali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modeli in napovedi epidemije ne morejo ustaviti. Lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Analiza stanja

Nakazuje se, da je epidemija začela naraščati, kar je slabo. Glede na to, da se sprememba dinamike epidemije ob upoštevanju časovnih zamikov ujema s prazničnim časom in sproščanjem ukrepov, obstaja možnost, da bo epidemija naraščala vse hitreje. Več bo znanega v prihodnjih dneh. Na osnovi celostne slike ocenjujemo, da smo z izvajanjem ukrepov uspeli spustiti reprodukcijsko število R na približno 1,0 (slika 1, slika 2, slika 2b, slika 2cslika 2d, slika 5). Ocenjujemo, da se vsake 5 dni prekuži približno 1% populacije, kar posledično zmanjša R vsake 4 dni za približno eno stotinko glede na siceršnjo vrednost. Število dnevnih pozitivnih testov v združeni starostni kategoriji 65+ in predvsem v preostali Sloveniji brez DSO-jev raste, v DSO-jih pa pada (slika 1b), je pa pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati prispevek antigenskih testov. Podajamo tudi R, ocenjen na osnovi podatkov pozitivnih testov za nazaj, kjer je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati, da je ob vsaki spremembi režima testiranja podana vrednost R v prehodnem obdobju popačena (slika 3, slika 4). Sedemdnevna povprečja R glede na pozitivne teste (brez upoštevanih popravkov ob spremenjenem režimu testiranja) in hospitalizirane so sledeča: R_vsi=1,11 (včeraj 1,06), R_PCR=0,94 (včeraj 0,89), R_hosp=1,01 (včeraj 0,96), R_ICU=0,94 (včeraj 0,93), R_brezDSO=1,15 (včeraj 1,08), R_DSO=0,74 (včeraj 0,72).

Trenutno imamo v povprečju približno 1440 pozitivnih testov dnevno (slika 1, slika 5). Epidemiologi bodo lahko spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih testov padlo pod 300 na dan. To stanje lahko dosežemo šele po približno 2,3 razpolovnih časih. Razpolovni čas je odvisen od tega, koliko bomo uspeli spustiti R z našim obnašanjem. ÄŒe ga bomo uspeli spustiti na R=0,7 (tako kot v prvem valu), bo razpolovni čas približno dva tedna, pri R=0,5 (tako kot v prvem valu, ko so epidemiologi lahko spet sledili stikom) pa približno en teden. 2,3 razpolovne dobe pri R=0,7, torej 2,3x dva tedna, je približno en mesec, pri R=0,5 pa je to približno dobra dva tedna (2,3x en teden). 

Ocenjen delež okuženih in kužnih je sledeč:
V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 100. prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjeno okuženih v prvem valu). Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 23% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 4. prebivalec (ocena: 4x toliko kot potrjeno okuženih v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 4% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 25. prebivalec. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 24% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 4. prebivalec.

Napoved razvoja epidemije

V napovedi za pozitivne teste (slika 1) in bolnice (slika 2, slika 2b, slika 2c, slika 2d) smo predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili R na 1,0 (trenutna ocena) in da se bo trenutni trend nadaljeval. V prognozi za bolnice so predstavljeni tudi trije neugodni scenariji, kjer je predpostavljeno, da po 24.12. epidemija narašča zaradi nekoliko sproščenih ukrepov in/ali zaradi povečanega druženja v prazničnem času (obravnavani so primeri z R=1,1, 1,3 in 1,5 po 24.12.). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah

Za prehod v posamezne barvaste faze mora biti izpolnjen vsaj eden od navedenih pogojev.

Trenutno smo v rdeči fazi. Podajamo le oceno datuma prehoda v oranžno fazo, saj bo nadaljnji potek epidemije odvisen od vpliva sproščanja ukrepov v oranžni fazi na širjenje okužbe in tako ni možno napovedati, kdaj bodo izpolnjeni kriteriji za ostale faze sproščanja ukrepov. Število dnevnih pozitivnih testov je odvisno tudi od števila in narave opravljenih antigenskih testov, kar se bo v prihodnosti predvidoma močno spreminjalo, zato je negotovost ocene datuma izpolnitve kriterija povprečnega števila dnevnih pozitivnih testov še posebej velika.

 Faza  Število okužb / datum  Število hospitaliziranih / datum
 ÄŒrna  >1350 / do 19. 1. 2021  >1200 / do 23. 12. 2020
 Rdeča  <1350 / 20. 1. 2021  <1200 / 24. 12. 2020
 Oranžna  <1000 / 14. 2. 2021  <1000 / 5. 2. 2021
 Rumena  <600 / -  <500 / -
 Zelena  <300 / -  -

Potek epidemije je odvisen od obnašanja ljudi, zato so negotovosti ocen velike. V napovedi je predpostavljeno, da je R zdaj približno 1,0 (trenutna ocena) in da se bo trenutni trend nadaljeval. ÄŒe bomo uspeli z ustreznim obnašanjem upočasniti širjenje virusa, se bodo časi do sproščanja ukrepov bistveno skrajšali. Datume bomo redno ažurirali glede na potek epidemije, tako da boste lahko spremljali, kako uspešni smo pri njenem obvladovanju.

Za orientacijo navajamo v spodnji tabeli ocenjene datume sproščanja ukrepov, če bi z izvajanjem zadnjih sprejetih ukrepov z 16.11. uspeli R spustiti na 0,9 (v prvem valu smo uspeli R spustiti na 0,7, ko so lahko epidemiologi spet sledili stikom, pa celo na 0,5), kar se pa žal ni zgodilo.

 Faza  Število okužb / datum  Število hospitaliziranih / datum
 ÄŒrna  >1350 / do 27. 11. 2020  >1200 / do 4. 12. 2020
 Rdeča  <1350 / 28. 11. 2020  <1200 /  5. 12. 2020
 Oranžna  <1000 / 14. 12. 2020  <1000 / 15. 12. 2020
 Rumena  <600 / 4. 1. 2021  <500 / 13. 1. 2021
 Zelena  <300 / 28. 1. 2021  -

Dodatne informacije

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se jim najlepše zahvaljujemo. Brez teh obsežnih kvalitetnih podatkov, ki jih vsakodnevno pretočimo v svoj model, se ne bi dalo napovedati nič pametnega, tako pa so naše napovedi izredno točne (z ozirom na področje napovedovanja razvoja epidemije). NIB se najlepše zahvaljujemo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah, ki so trenutno najhitrejši indikator razvoja epidemije.

Slika 1:

Slika 1b:

Slika 2:

Slika 2b:

Slika 2c:

Slika 2d:

 Slika 3: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledično je na grafu konec oktobra R krajše obdoje navidezno pod 1, čeprav dejansko verjetno ni padel pod 1).

 Slika 4: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledično je na grafu konec oktobra R krajše obdoje navidezno pod 1, čeprav dejansko verjetno ni padel pod 1).

 Slika 5: Pri interpretaciji je potrebno upoštevati spremembe režima testiranja.

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view