JavnostPartnerjiMediji
EN
Kratek opis modelaDr. Matja Leskovar je v za?etku leta 2020, ko je bil cel svet zaskrbljen zaradi izbruha koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19), razvil epidemiološki model in naredil napoved razvoja epidemije COVID-19 v Sloveniji. Izra?unana je s pomo?jo to?kovnega modela epidemije, ki vso njeno kompleksnost zreducira na obnašanje ene to?ke, ki predstavlja celo Slovenijo, in spada v skupino tako imenovanih SEIR modelov (Susceptible, Exposed, Infectious, and Recovered). Model je uglašen z javno dostopnimi podatki in omogo?a tudi modeliranje odzivov prebivalcev na sprejete ukrepe za prepre?evanje širjenja. Potek bolezni v modelu je opisan s slede?imi parametri:
V modelu sklopljeno upoštevamo ve?ino razpololjivih podatkov, kot so: dnevno in kumulativno število pozitivnih testov, dnevno, trenutno in kumulativno število hospitaliziranih ter v intenzivni terapiji, dnevno in kumulativno število umrlih, ter starostno strukturo. Upoštevamo prekuevanje in dinamiko cepljenja po starostnih skupinah. Obravnavamo tudi nove seve, ki imajo ve?jo kunost in se posledi?no hitreje širijo. Lo?eno obravnavamo domove za starejše ob?ane in preostalo Slovenijo ter iz tujine vnesene okube. Primerjalno obravnavamo štiri razli?ne poteke bolezni ter ra?unamo devet specifi?nih reprodukcijskih števil širjenja okube, na osnovi katerih ugotavljamo trend razvoja epidemije. Za?etni del napovedi preverjamo s tem, kar e imamo v »?akalnici«. To je znano število pozitivnih testov v zadnjem obdobju po starostnih skupinah, ki se bodo z dolo?enim ?asovnim zamikom in deleem pojavili v bolnicah, v intenzivni terapiji in umrli. Upoštevati poskušamo tudi mehke podatke; torej informacije, ki niso podane v obliki številk, na primer, da se je okuba prikradla v dom za starejše ob?ane in je nastalo novo ariš?e s specifi?no starostno strukturo. Prednosti izbranega pristopa: Globalne rezultate (hospitalizirani, v intenzivni terapiji, umrli, reprodukcijsko število R) je pri obravnavi kompleksnega nelinearnega sistema, kot je epidemija, pogosto laje dognati, ?e sistem obravnavamo z namenskim globalnim pristopom, ki je prilagojen za pridobivanje elenih globalnih rezultatov. Slabosti izbranega pristopa: Zaradi globalnega pristopa model ne more izra?unati vpliva ukrepov na R iz osnovnih principov (modeliranje interakcij med ljudmi), ampak mora vpliv ukrepov na R predpostaviti na osnovi dosedanjih izkušenj (lastnih ali iz drugih drav) ali po presoji (lahko pa seveda upošteva vrednost R, dognano z drugimi pristopi). Osnovna verzija modela je dostopna tukaj. Model je v Excelu, da lahko uporabnik transparentno vidi in ?e eli, tudi spreminja vse ena?be in številke. V Excelovi datoteki je v prvem zavihku (Opis) kratek opis modela in razlaga, kako se izvaja izra?une. Stolpci z rezultati izra?una so pobarvani v enakih barvah kot so krivulje na grafih, da je zadeva laje razumljiva in bolj pregledna. Celice za vnos številk za fitanje so opremljene s komentarji, v katerih je razloeno, kako posamezna številka vpliva na potek krivulj, kar olajša prilagajanje modela podatkom. Namen modela je predvsem, da uporabnik spozna, kaj pomeni eksponenta rast in kako lahko e majhna sprememba parametrov modela povzro?i eksponentno rast epidemije ali pa njeno umirjanje. To tudi pojasni, zakaj je pomembno, da se ukrepi za zajezitev širjenja epidemije izvajajo dosledno. Model v osnovi ni bil namenjen za resne izra?une in napovedi, ker je preve? preprost, gotovo pa – še posebej v odsotnosti globokih podatkov in boljših modelov – ponuja zelo dober pogled v dogajanja. Predstavitev modela na IJS kolokviju "Modeliranje epidemije COVID-19 v Sloveniji" (12.5.2021) in v ?lanku "Robust and Intuitive Model for COVID-19 Epidemic in Slovenia" (april 2022). Ve? vsebin Za radovedne in eljne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije ter Primerjavo epidemije in jedrskega reaktorja.
|
NOVICE
|
