logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID19 v Sloveniji

Napoved 1.9.2020

Epidemija ni loterija, njen razvoj je predvidljiv, odvisen je od obnašanja nas in ostalih.

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Slika 1 prikazuje napoved dnevnega števila pozitivnih testov ob predpostavki, da bomo imeli v prihodnjem obdobju le dva uvožena pozitivna testa dnevno zaradi učinkov ukrepa karantene za potnike s Hrvaške. Sedemdnevno povprečje reprodukcijskega števila je R_7dni=0,94 (včeraj 0,84), slika 2. Na osnovi te vrednosti smo v obravnavanem scenariju predpostavili, da bo v prihodnjem obdobju R=0,95 (negotovost te ocene R je velika, ker nimamo na razpolago dnevnih podatkov o izvoru pozitivnih testov: lokalni vir, neznani vir, povezava z uvozom).

Število pozitivnih testov bo v prihodnjem obdobju predvidoma fluktuiralo okoli povprečne vrednosti 34 (že nekaj časa isto). Upamo, da s tem še ne bo presežena kapaciteta našega epi nadzora. Ker bomo imeli predvidoma ves čas nekaj uvoženih okužb, mora biti R<0,9, da bo epidemija začela pojenjati. To lahko dosežemo že z doslednim izvajanjem obstoječih blagih ukrepov. Kaj bosta prinesla 1.9. z začetkom šole in jesen, bo pokazal čas.

Slika 5 prikazuje napoved hospitaliziranih do začetka oktobra za predpostavljeno reprodukcijsko število R=0,95 (negotovost te ocene R je velika, ker nimamo na razpolago dnevnih podatkov o izvoru pozitivnih testov: lokalni vir, neznani vir, povezava z uvozom) ter tri neugodne scenarije razvoja epidemije, kjer predpostavimo, da je po 1.9. R nekoliko večji od ena zaradi začetka šole. Namen napovedi za neugodne scenarije je, da se seznanimo s krakterističnimi časi. Glede na število pozitivnih testov je v zadnjem obdobju v drugem valu število hospitaliziranih in na intenzivni za približno 80% manjše kot v prvem valu, število umrlih pa kar za približno 90% manjše, predvidoma zaradi mlajše starostne strukture potrjeno okuženih in izboljšanega imunskega sistema vseh v poletnem času. ÄŒe se bo okužba prikradla v kakšen DSO, bo stanje bistveno slabše in bo treba narediti novo projekcijo z ustrezno slabšim potekom in izidom bolezni. Iz tabele 1 (stanje 27.8.2020) je razvidno, da je smrtnost v prvem in drugem valu epidemije glede na pozitivne teste primerljiva, kar pomeni, da virus ne slabi.

Še prognoza na osnovi epidemioloških podatkov, ki jih tedensko objavlja NIJZ. S slike 6 je razvidno, da narašča število pozitivnih testov v kategorijah: »neznani vir« in »lokalni vir«, število pozitivnih testov v ostalih kategorijah k sreči pada. Kategorija »neznani vir« narašča vse počasneje (siva krivulja se krivi v smeri navzdol), kar je spodbudno, ker to pomeni, da v tem segmentu nimamo eksponentne rasti. Imamo pa še vedno rast, ki se bo upajmo počasi ustavila in nato začela padati. Zaskrbljujoča pa je kategorija »lokalni vir«, ki narašča vse hitreje (rdeča krivulja se krivi v smeri navzgor), kar nakazuje, da imamo v tem segmentu morebiti eksponentno rast. Žal nimamo na razpolago dnevnih podatkov za bolj verodostojno oceno.

Slika 1:

 Slika 2:

 Slika 3:

 Slika 4:

Slika 5: 

Slika 6: 

Tabela 1:   (Stanje 27.8.2020)

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view