logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 3.10.2020 (novo napoved bomo pripravili predvidoma v nedeljo zvečer)

Misel tedna: Slovenci smo športni fenomen, bodimo tudi pri Covidu in pokažimo svetu, da znamo stopiti skupaj ter virus premagati in biti najboljši.

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Reprodukcijsko število R se je ustalilo pri 1,3 (podvojitveni čas 17 dni ob 3 uvoženih/dan), kar ne obeta nič dobrega, še posebej, ker so številke že kar konkretne. ÄŒe družba kot celota ne bomo uspeli bistveno zmanjšati širjenja Covida z odgovornim ravnanjem vseh, ne vidim razloga, zakaj razvoj epidemije ne bi sledil predstavljenim neugodnim krivuljam. ÄŒe epidemije ne bomo uspeli sami pravočasno ustaviti, nas bo ustavila ona, kajti naraščajoče eksponentne funkcije se ne da premagati. Epidemija bo začela pojenjati, če bo R<0,95 (ob 3 uvoženih/dan), kar lahko predvidoma dosežemo že z doslednim izvajanjem preprostih samozaščitnih ukrepov (če jih bomo izvajali vsi in vedno).

Ocenjeno sedemdnevno povprečje efektivnega reprodukcijskega števila je R_ef_7dni=1,35 (včeraj 1,36) s podvojitvenim časom 16,9 dni (včeraj 16,5 dni). Ocenjeno sedemdnevno povprečje reprodukcijskega števila je R_7dni=1,33 (včeraj 1,34). Sedemdnevno povprečje uvoženih pozitivnih testov je približno 3 uvožene/dan (prejšnji teden 2 uvožena/dan).

V napovedi za pozitivne teste in bolnice smo predpostavili, da bomo imeli tudi v prihodnje R=1,3 in 3 uvožene/dan. V tem primeru bo število dnevnih pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 50 do 350 okoli trenutne povprečne vrednosti 178, ki bo naraščala. V prognozi za bolnice so predstavljeni tudi scenariji za primere, kjer bi se jutri spremenil R. Scenarij z R=0,9 prikazuje primer, kjer bi jutri začeli izvajati tako učinkovite ukrepe (z "ukrepi" mislimo ukrepe in njihovo izvajanje) za preprečevanje širjenja okužbe, da bi uspeli epidemijo umiriti. Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Še prognoza na osnovi epidemioloških podatkov (stanje 27.9.2020), ki jih tedensko objavlja NIJZ. S slike 6 je razvidno, da narašča število pozitivnih testov v vseh kategorijah razen v kategoriji "povezani z importiranimi". Kategoriji »vsi« in »lokalni vir« naraščata spet vse hitreje (črna in rdeča krivulja se krivita v smeri navzgor), kar nakazuje, da imamo (verjetno) eksponentno rast, kar je slabo.

Iz tabele 1 (stanje 29.9.2020) je razvidno, da je smrtnost po starostnih kategorijah v drugem valu epidemije glede na pozitivne teste približno 50% manjša kot v prvem valu (upoštevali smo tipičen dvotedenski časovni zamik od pozitivnega testa do smrti), predvidoma zaradi boljšega zdravljenja.

Slika 1: Z "ukrepi" mislimo ukrepe in njihovo izvajanje

Slika 2: Z "ukrepi" mislimo ukrepe in njihovo izvajanje

 Slika 3:

 Slika 4:

 Slika 5:

Slika 6: (Stanje 20.9.2020)

Tabela 1: (Stanje 29.9.2020)

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view