logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 13.10.2020

Misel meseca: Slovenci smo športni fenomen, bodimo to tudi pri Covidu in pokažimo svetu, da znamo stopiti skupaj ter virus premagati in biti tudi pri tem najboljši.

Uvod

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Analiza stanja

Ocenjeno reprodukcijsko število R je 1,87 (podvojitveni čas dnevnih pozitivnih testov 7,8 dni ob 4 uvoženih/dan) in je spet narastlo, kar ne obeta nič dobrega, še posebej, ker so številke že velike. Razlogi za naraščanje R bi lahko bili začetek študijskega leta in/ali jesensko vreme (posledično zadrževanje v zaprtih prostorih) in/ali presežene kapacitete epidemiološkega zajezevanja. Presežene kapacitete epidemiološkega zajezevanja bi pomenile pozitivno povratno zanko razmaha epidemije (več pozitivnih → bolj presežena epi kapaciteta → še več pozitivnih ...), kar bi močno povečalo R. Kaj se dogaja z R in pri kateri vrednosti se bo ustalil, se bo izkristaliziralo v naslednjih dneh. Dokler se R ne bo ustalil, bo negotovost podanih napovedi velika. ÄŒe bo današnje dnevno število pozitivnih testov (število bo objavljeno jutri) manjše od 585, bo R nekoliko padel, podvojitveni čas pa nekoliko narastel, sicer bo ravno obratno.

Kot vse kaže, ključni obrambni zid pred širjenjem Covida, t.j. epidemiološa služba, več ne zdrži enormnega pritiska virusa in začenja popuščati ter vse bolj puščati, kar se odraža v hitrem naraščanju R in krajšanju podvojitvenega časa. Najlepša hvala epidemiologom, da so nas tako dolgo in tako dobro ščitili pred virusom. Zdaj bo njihovo delo bistveno manj učinkovito, ker se obrambni zid vse bolj ruši, čeprav se še naprej maksimalno trudijo. Zato vas še toliko bolj prosim za odgovorno ravnanje in sporočam sledeče. ÄŒe družba kot celota ne bomo uspeli bistveno zmanjšati širjenja Covida z odgovornim ravnanjem vseh, ne vidimo razloga, zakaj razvoj epidemije ne bi sledil predstavljenim neugodnim krivuljam. ÄŒe epidemije ne bomo uspeli sami pravočasno ustaviti, nas bo ustavila ona, kajti naraščajoče eksponentne funkcije se ne da premagati. Upam, da bomo tokrat dovolj zreli in pametni, da se bomo znali sami spraviti dol z eksponentno naraščajoče krivulje, drugače nam bo morala spet pomagati država z ukrepi. Epidemija bo začela pojenjati, če bo R manjši od 0,95 (ob 4 uvoženih/dan), kar lahko predvidoma dosežemo že z doslednim izvajanjem preprostih samozaščitnih ukrepov (če jih bomo izvajali vsi in vedno). ÄŒuvajte se, kajti verjetnost, da srečate kužno osebo, je že znatna. (slika 1, slika 3, slika 4, slika 5)

Ocenjeno sedemdnevno povprečje efektivnega reprodukcijskega števila je R_ef_7dni=1,89 (včeraj 1,84) s podvojitvenim časom dnevnih pozitivnih testov 7,8 dni (včeraj 8,2 dni). Ocenjeno sedemdnevno povprečje reprodukcijskega števila je R_7dni=1,87 (včeraj 1,81). Sedemdnevno povprečje uvoženih pozitivnih testov je približno 4 uvožene/dan (prejšnji teden 3 uvoženi/dan). (slika 3, slika 4)

Napoved razvoja epidemije

Kriteriji za rdeč seznam ukrepov v 2. valu bodo predvidoma preseženi ob sledečih datumih (potrditev pa je dan kasneje, ko so znani podatki za prejšnji dan):
>140 14/100.000: že preseženo 9.10. (slika 1)
>250 hospitaliziranih: 17.10. (slika 2)
>50 na intenzivni: 18.10. (slika 2)

V napovedi za pozitivne teste (slika 1) in bolnice (slika 2) smo zelo optimistično predpostavili, da bodo novi ukrepi (z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje) z 9. 10. 2020 dovolj učinkoviti in bodo uspeli R spustiti na 0,9, do takrat pa bo epidemija sledila trenutni dinamiki z R=1,82 (pri tej vrednosti dobimo najboljše ujemanje s podatki) in 4 uvoženimi/dan. V tem primeru bo število dnevnih pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 100 do 750 okoli trenutne povprečne vrednosti 428, ki bo sprva še naraščala do 15.10. (na sliki je zaradi sedemdnevnega povprečenja vrh že nekoliko prej) in nato začela padati. V prognozi za bolnice so predstavljeni tudi scenarij za primer, da novi ukrepi ne bodo prijeli (po 9.10. še naprej R=1,8), ter scenarija z R=1,1 in R=2,0 po 9.10. Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Še prognoza na osnovi epidemioloških podatkov (stanje 11.10.2020), ki jih tedensko objavlja NIJZ. S slike 6 je razvidno, da naraščajo vse kategorije razen "povezani z importiranimi". Vse kategorije razen "importirani" in "povezani z importiranimi" naraščajo še vedno vse hitreje (krivulje se krivijo v smeri navzgor), kar nakazuje, da imamo eksponentno rast, kar je slabo.

Iz tabele 1 (stanje 29.9.2020) je razvidno, da je smrtnost po starostnih kategorijah v drugem valu epidemije glede na pozitivne teste približno 50% manjša kot v prvem valu (upoštevan je tipičen dvotedenski časovni zamik od pozitivnega testa do smrti), predvidoma zaradi boljšega zdravljenja.

Slika 1: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje

Slika 2: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje

 Slika 3:

 Slika 4:

 Slika 5:

Slika 6: (Stanje 11.10.2020)

Tabela 1: (Stanje 29.9.2020)

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view