Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 13.12.2020

Epidemijo bomo ustavili in obvladali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modeli in napovedi epidemije ne morejo ustaviti. Lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Uvod

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se jim najlepše zahvaljujemo. Brez teh obsežnih kvalitetnih podatkov, ki jih vsakodnevno pretočimo v svoj model, se ne bi dalo napovedati nič pametnega, tako pa so naše napovedi izredno točne (z ozirom na področje napovedovanja razvoja epidemije). NIB se najlepše zahvaljujemo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah, ki so trenutno najhitrejši indikator razvoja epidemije.

Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah

Za prehod v posamezne barvaste faze mora biti izpolnjen vsaj eden od navedenih pogojev.

Po nobenem obravnavanem kriteriju epidemija ne upada, verjetno celo počasi raste. Dokler ne bomo z ustreznim obnašanjem uspeli upočasniti širjenja virusa in obrniti krivulje navzdol, kriteriji za sproščanje ukrepov ne morejo biti izpolnjeni in prav tako ni možno napovedati, kdaj bodo.

Faza	Število okužb / datum	Število hospitaliziranih / datum
ÄŒrna	>1350 / -	>1200 / -
Rdeča	<1350 / -	<1200 / -
Oranžna	<1000 / -	<1000 / -
Rumena	<600 / -	<500 / -
Zelena	<300 / -	-

Za orientacijo navajamo v spodnji tabeli ocenjene datume sproščanja ukrepov, če bi z izvajanjem zadnjih sprejetih ukrepov z 16.11. uspeli R spustiti na 0,9 (v prvem valu smo uspeli R spustiti na 0,7, ko so lahko epidemiologi spet sledili stikom, pa celo na 0,5), kar pa se žal ni zgodilo.

Faza	Število okužb / datum	Število hospitaliziranih / datum
ÄŒrna	>1350 / do 27. 11. 2020	>1200 / do 4. 12. 2020
Rdeča	<1350 / 28. 11. 2020	<1200 /  5. 12. 2020
Oranžna	<1000 / 14. 12. 2020	<1000 / 15. 12. 2020
Rumena	<600 / 4. 1. 2021	<500 / 13. 1. 2021
Zelena	<300 / 28. 1. 2021	-

Analiza stanja

Dnevni sprejem v bolnice ne pojenja, verjetno celo raste (slika 2c), kar pomeni, da epidemija ne upada, ampak verjetno celo raste. Na osnovi celostne slike ocenjujemo, da smo z izvajanjem ukrepov uspeli spustiti reprodukcijsko število R na približno 1, kar pomeni, da se virus še naprej širi z veliko hitrostjo in da posledično bolnice obratujejo na meji svojih zmogljivosti (slika 1, slika 2, slika 2b, slika 2c, slika 2d, slika 5). Epidemija ne upada kljub prekuževanju, kjer ocenjujemo, da se vsake 4 dni prekuži približno 1% populacije, kar posledično zmanjša R vsake 3 dni za približno eno stotinko glede na siceršnjo vrednost. ÄŒe ne bomo uspeli spremeniti našega obnašanja tako, da se bo virus začel širiti počasneje, lahko takšno stanje vztraja tudi več mesecev, ob popuščanju izvajanja ukrepov in hitrejšem širjenju virusa pa bo epidemija začela spet rasti. Število dnevnih pozitivnih testov v združeni starostni kategoriji 65+ verjetno upada, predvidoma zaradi izboljšanja razmer v DSO-jih in posledičnega upada v starostni kategoriji 85+, v preostali Sloveniji brez DSO-jev pa imamo predvidoma rast; v starostnih kategorijah 65-74 in 75-84 so se razmere predvidoma stabilizirale (slika 1b). V bolnicah je bil vrh morebiti že dosežen ali pa ga bomo dosegli v naslednjih dneh (slika 2, slika 2b). Podajamo tudi R, ocenjen na osnovi podatkov pozitivnih testov za nazaj, kjer je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati, da je ob vsaki spremembi režima testiranja podana vrednost R v prehodnem obdobju popačena (slika 3, slika 4). Sedemdnevna povprečja R glede na pozitivne teste so sledeča: R_vsi=1,03, R_brezDSO=1,07, R_DSO=0,70. S tega stališča še ni vidno upadanje epidemije (R<1), vendar je treba upoštevati, da se sedaj bolj široko testira z antigenskimi testi, pozitivne pa potrjuje s PCR testi, kar poveča število in delež pozitivnih testov in posledično je na tej osnovi izračunan R v prehodnem obdobju nekoliko precenjen.

Trenutno imamo v povprečju približno 1500 pozitivnih testov dnevno (slika 1, slika 5). Epidemiologi bodo lahko spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih testov padlo pod 300 na dan. To stanje lahko dosežemo šele po približno 2,3 razpolovnih časih, ko bo epidemija začela upadati. Razpolovni čas je odvisen od tega, koliko bomo uspeli spustiti R z našim obnašanjem. ÄŒe ga bomo uspeli spustiti na R=0,7 (tako kot v prvem valu), bo razpolovni čas približno dva tedna, pri R=0,5 (tako kot v prvem valu, ko so epidemiologi lahko spet sledili stikom) pa približno en teden. 2,3 razpolovni dobi pri R=0,7, torej 2,3x dva tedna, je približno en mesec, pri R=0,5 pa je to približno dobra dva tedna (2,3x en teden). 

Ocenjen delež okuženih in kužnih je sledeč:
V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 100. prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjeno okuženih v prvem valu). Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 17,5% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 6. prebivalec (ocena: 4x toliko kot potrjeno okuženih v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 4% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 25. prebivalec. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 18,5% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 5. prebivalec.

Napoved razvoja epidemije

V napovedi za pozitivne teste (slika 1) in bolnice (slika 2, slika 2b, slika 2c, slika 2d) smo predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili R le na 1,0 (trenutna ocena) in da bo epidemija upadala zaradi prekuževanja. V prognozi za bolnice so predstavljeni tudi trije neugodni scenariji, kjer je predpostavljeno, da po 15.12. začne epidemija spet naraščati zaradi morebiti nekoliko sproščenih ukrepov in/ali zaradi povečanega druženja v prazničnem času (obravnavani so primeri z R=1,1, 1,3 in 1,5 po 15.12.). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 1:

Slika 1b:

Slika 2:

Slika 2b:

Slika 2c:

Slika 2d:

 Slika 3: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledično je na grafu konec oktobra R krajše obdoje navidezno pod 1, čeprav dejansko verjetno ni padel pod 1).

 Slika 4: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledično je na grafu konec oktobra R krajše obdoje navidezno pod 1, čeprav dejansko verjetno ni padel pod 1).

 Slika 5: Pri interpretaciji je potrebno upoštevati spremembe režima testiranja.