logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 18.11.2020

Epidemijo bomo ustavili in obvladali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modeli in napovedi epidemije ne morejo ustaviti. Lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Uvod

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se jim najlepše zahvaljujemo. Brez teh obsežnih kvalitetnih podatkov, ki jih vsakodnevno pretočimo v svoj model, se ne bi dalo napovedati nič pametnega, tako pa so naše napovedi izredno točne (z ozirom na področje napovedovanja razvoja epidemije). NIB se najlepše zahvaljujemo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah, ki so trenutno najhitrejši indikator razvoja epidemije.

Analiza stanja

Na osnovi celostne slike, števila hospitaliziranih, števila pozitivnih testov ter prekuževanja ocenjujemo, da je reprodukcijsko število trenutno približno R=1,0, kar pomeni, da se virus širi z nespremenjeno hitrostjo in da epidemija ne upada (slika 1, slika 2cslika 2d). Število dnevnih pozitivnih testov v združeni starostni kategoriji 65+ se je ustalilo, vendar žal močno raste v DSO-jih, kar ni dobro (slika 1b). V bolnicah bo vrh predvidoma dosežen konec novembra, ko se pričakuje približno 1300 hospitaliziranih, od tega 230 na intenzivnih oddelkih (slika 2, slika 2b). Epidemija se bo nato predvidoma začela umirjati zaradi ostrejših ukrepov in prekuževanja. Podajamo tudi R, ocenjen na osnovi podatkov pozitivnih testov za nazaj, kjer je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati, da je ob vsaki spremembi režima testiranja podana vrednost R v prehodnem obdobju popačena (slika 3).

Trenutno imamo v povprečju približno 1430 pozitivnih testov dnevno (slika 1). Epidemiologi bodo lahko spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih testov padlo pod 300 na dan. To stanje lahko dosežemo šele po približno 2,3 razpolovnih časih (1430, 715, 358, 179), ko bo epidemija začela upadati. Razpolovni čas je odvisen od tega, koliko bomo uspeli spustiti R z našim obnašanjem. ÄŒe ga bomo uspeli spustiti na R=0,7, bo razpolovni čas približno dva tedna, pri R=0,5 pa približno en teden. 2,3 razpolovni dobi pri R=0,7, torej 2,3x dva tedna, je približno en mesec, pri R=0,5 pa je to približno dobra dva tedna (2,3x en teden). 

Ocenjen delež okuženih in kužnih je sledeč:
V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 100. prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjeno okuženih v prvem valu). Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 10% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 10. prebivalec (ocena: 4x toliko kot potrjeno okuženih v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 4,5% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 22. prebivalec. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 11% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 9. prebivalec.

Napoved razvoja epidemije

Kot vedno smo prvi del napovedi preverjali s tem, kar že imamo v »čakalnici« (znano število pozitivnih testov v zadnjem obdobju po starostnih kategorijah, ki se bodo z določenim časovnim zamikom in deležem pojavili v bolnicah, na intenzivni in umrli), kjer imamo: hospitalizirani 1325, intenzivna 223, umrli +408 (včeraj hospitalizirani 1309, intenzivna 219, umrli +397). Negotovosti teh ocen, še posebej zasedenosti bolnic, so velike.

V napovedi za pozitivne teste (slika 1) in bolnice (slika 2, slika 2b, slika 2c, slika 2d) smo zelo optimistično predpostavili, da so ukrepi (z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje) z 16.11. spustili R na 0,7. V tem primeru bo okoli 26.12. padlo povprečno število pozitivnih testov pod 300 na dan, kar je maksimalno število pozitivnih testov, pri katerem uspejo epidemiologi še zasledovati stike potrjeno okuženih, kar močno zmanjša širjenje virusa in je predpogoj za postopno sproščanje ukrepov. Zaradi časovnega zamika med okužbo in pozitivnim testom bi se lahko začelo postopoma sproščati ukrepe že nekaj dni prej. V prognozi za bolnice so predstavljeni tudi scenarij za primer, da bi ukrepi z 16.11. prijeli zelo dobro (takrat R=0,5), in scenarij, da ti ukrepi ne bi prijeli (takrat R=1,0, enako kot prej). Negotovost napovedi je v tem obdobju prijemanja ukrepov zelo velika. Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 1:

Slika 1b:

Slika 2: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2b: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2c:

Slika 2d:

 Slika 3: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov.

 Slika 4: Stanje 14.10.2020, novejši podatki niso na razpolago.

 Slika 5: Pri interpretaciji je potrebno upoštevati spremembe režima testiranja.

Slika 6: Podatki za zadnje tedne še niso končni. Spremenil se je režim testiranja.

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view