logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Datum: 21.1.2021

Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Nasvet

Epidemijo bi bilo dobro čim prej toliko zmanjšati, da bodo lahko epidemiologi sledili vsem stikom. To najbolj učinkovito omejuje širjenje virusa in bo močno olajšalo obvladovanje novega bolj kužnega seva, ko/če se bo razširil.

Analiza stanja

Epidemija počasi upada, prav tako tudi sprejem v bolnice (slika 1, slika 1b, slika 2, slika 2a, slika 2b, slika 2cslika 2d, slika 5). Na osnovi celostne slike in epidemiološkega modela, ki integralno upošteva razpoložljive podatke, ocenjujemo, da smo z izvajanjem ukrepov uspeli reprodukcijsko število R spustiti na približno 0,90 (razpolovni čas ~50 dni). Ocenjujemo, da se vsake 4 dni prekuži približno 1% populacije, kar posledično zmanjša R vsake 3 dni za približno eno stotinko glede na siceršnjo vrednost. Število dnevnih pozitivnih testov oseb v starostni kategoriji 65+ let in v vseh obravnavanih podkategorijah počasi upada (slika 1b). Podajamo tudi R, ocenjen le na osnovi števila pozitivnih testov, kjer je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati, da je ob vsaki spremembi režima testiranja podana vrednost R v prehodnem obdobju precenjena oz. podcenjena (slika 3, slika 4). Sedemdnevna povprečja R, izračunana na osnovi števila pozitivnih testov ali števila hospitaliziranih, so sledeča: R_vsi=0,77 (včeraj 0,78), R_PCR=0,78 (včeraj 0,79), R_hosp=0,91 (včeraj 0,95), R_ICU=0,89 (včeraj 0,89), R_brezDSO=0,78 (včeraj 0,79), R_DSO=0,50 (včeraj 0,53). Podane ocene R na osnovi testov so trenutno močno podcenjene zaradi predhodnega obdobja velikega števila pozitivnih testov kot posledica obsežnega testiranja z antigenskimi testi.

Tedensko povprečje dnevno potrjenih novih primerov je 1249 (slika 1, slika 5). Epidemiologi bodo lahko spremljali stike, kar najbolj učinkovito zmanjša širjenje virusa, ko bo povprečno število pozitivnih testov padlo pod 300 na dan. To stanje lahko dosežemo šele po približno 2,2 razpolovnih časih upadanja epidemije. Razpolovni čas je odvisen od tega, koliko bomo uspeli spustiti R z našim obnašanjem. ÄŒe ga bomo uspeli spustiti na R=0,7 (tako kot v prvem valu), bo razpolovni čas približno dva tedna, pri R=0,5 (tako kot v prvem valu, ko so epidemiologi lahko spet sledili stikom) pa približno en teden.

Ocenjen delež okuženih in kužnih je sledeč:
V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 100. prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjeno okuženih v prvem valu). Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 27% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 4. prebivalec (ocena: 4x toliko kot potrjeno okuženih v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 4% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 25. prebivalec. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 28% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 4. prebivalec.

Prognoza razvoja epidemije

Število dnevnih pozitivnih testov je odvisno tudi od števila opravljenih antigenskih testov, kar se bo v prihodnosti predvidoma močno spreminjalo, zato je negotovost prognoze za pozitivne teste še posebej velika. V oceni nadaljnjih pozitivnih testov (slika 1) in bolnišničnih obravnav (slika 2, slika 2a, slika 2b, slika 2c, slika 2d) smo predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili reprodukcijsko število R na 0,90 (trenutna ocena) in da bo R počasi upadal zaradi prekuževanja. V modelu smo upoštaveli cepljenje oskrbovancev v DSO-jih.

Za bolnišnične obravnave predstavljamo tudi dva neugodna scenarija, kjer je predpostavljeno, da po 25.1. zaradi sproščanja ukrepov reprodukcijsko število naraste na R=1,0 oz. R=1,1, ter osnovni scenarij brez cepljenja. Namen predstavitve različnih scenarijev je med drugim, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah

Za prehod v posamezne barvaste faze morata biti izpolnjena oba navedena pogoja.

Trenutno smo v rdeči fazi. Podajamo le oceno datuma prehoda v oranžno fazo, saj bo nadaljnji potek epidemije odvisen od vpliva sproščanja ukrepov v oranžni fazi na širjenje okužb in tako ni možno dovolj zanesljivo napovedati, kdaj bodo izpolnjeni kriteriji za ostale faze sproščanja ukrepov. Ob enakem trendu upadanja epidemije bi lahko v oranžno fazo prešli v prvi polovici februarja.

 Faza  Število okužb / datum  Število hospitaliziranih / datum
 ÄŒrna  >1350 / 19. 1. 2021
 >1200 / 19. 1. 2021
 Rdeča  <1350 / 20. 1. 2021  <1200 / 20. 1. 2021
 Oranžna  <1000 / 6. 2. 2021  <1000 / 2. 2. 2021
 Rumena  <600 / -  <500 / -
 Zelena  <300 / -  -

Potek epidemije je odvisen od obnašanja ljudi, zato so negotovosti ocen velike. V oceni je predpostavljeno, da je reprodukcijsko število R približno 0,90 in da bo počasi padalo zaradi prekuževanja. V modelu smo upoštaveli cepljenje oskrbovancev v DSO-jih.

Aktualne teme

Dokler ne bo precepljene (in imune) vsaj 10% populacije (200.000+ ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije (skoraj) ne bo opazen, saj npr. 10% precepljenost pomeni le 10% manjši R kot sicer (npr. R=1,1 namesto R=1,2). Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da dosledno izvajamo proticovid ukrepe, saj bomo sicer imeli spet nevarno eksponentno rast epidemije z vsemi negativnimi posledicami. Šele ko bo precepljenih (in imunih) vsaj nekaj 10% populacije, bo vpliv precepljenosti zadosten, da bo možno v primeru ugodne epidemiološke slike ukrepe opazneje sproščati. Se bo pa zaradi cepljenja rizične populacije predvidoma že proti koncu januarja začel opazno zmanjševati pritisk na bolnice (seveda le, če bomo z ustreznim obnašanjem poskrbeli, da epidemija ne bo rastla). Zanimivo je, da zaradi tako obsežne epidemije poteka prekuževanje (ocenjeno okoli 40.000 novih okuženih na teden) trenutno nekajkrat hitreje od cepljenja (potrebna sta dva odmerka). S stališča zdravstvenih posledic to seveda ni primerljivo, saj okuženi zbolijo, cepljeni pa ne, poleg tega se v tej fazi cepi rizično populacijo, medtem ko se okužbe širijo po celotni populaciji.

Zahvala

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi Nacionalnemu inštitutu za biologijo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah.

Več vsebin

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Slika 1:

Slika 1b:

Slika 2:

Slika 2a:

Slika 2b:

Slika 2c:

Slika 2d:

 Slika 3: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R precenjena oz. podcenjena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov.

 Slika 4: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R precenjena oz. podcenjena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov.

 Slika 5: Pri interpretaciji je potrebno upoštevati spremembe režima testiranja. Premice trendov prikazujejo povprečen trend v približno zadnjih 10 do 15 dneh.

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view