Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 30.11.2020

Epidemijo bomo ustavili in obvladali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modeli in napovedi epidemije ne morejo ustaviti. Lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa.

Uvod

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se jim najlepše zahvaljujemo. Brez teh obsežnih kvalitetnih podatkov, ki jih vsakodnevno pretočimo v svoj model, se ne bi dalo napovedati nič pametnega, tako pa so naše napovedi izredno točne (z ozirom na področje napovedovanja razvoja epidemije). NIB se najlepše zahvaljujemo za podatke o koncentraciji virusa v odplakah, ki so trenutno najhitrejši indikator razvoja epidemije.

Analiza stanja

Očitno smo z izvajanjem ukrepov uspeli zaustaviti rast epidemije in spustiti reprodukcijsko število R na približno 1, kar pomeni, da se virus še naprej širi z veliko hitrostjo (slika 1, slika 2c, slika 2d). ÄŒe ne bomo uspeli spremeniti našega obnašanja tako, da  se bo virus začel širiti počasneje, bo epidemija predvidoma zelo počasi upadala le zaradi prekuževanja, kjer ocenjujemo, da se vsake 4 dni prekuži približno 1% populacije, kar posledično zmanjša R vsake 3 dni za približno eno stotinko. Nekaj malega upanja polagamo še v ukrepe z 16.11., katerih polni potencial se naj bi pokazal v naslednjih dneh. Število dnevnih pozitivnih testov v združeni starostni kategoriji 65+ in v vseh podkategorijah se je stabiliziralo, žal pa ne pada (slika 1b). V bolnicah je bil vrh morebiti že dosežen ali pa ga bomo dosegli v naslednjih dneh (slika 2, slika 2b). Podajamo tudi R, ocenjen na osnovi podatkov pozitivnih testov za nazaj, kjer je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati, da je ob vsaki spremembi režima testiranja podana vrednost R v prehodnem obdobju popačena (slika 3, slika 4). Sedemdnevna povprečja R glede na pozitivne teste so sledeča: R_vsi=1,00, R_brezDSO=1,01, R_DSO=0,99. S tega stališča še ni vidno upadanje epidemije, vendar je treba upoštevati, da ob morebitnem prihodu na vrh ali prehodu čez vrh sedemdnevno povprečje nekoliko preceni vrednost R, ker vsebuje tudi zgodovino iz naraščajočega obdobja.

Trenutno imamo v povprečju približno 1430 pozitivnih testov dnevno (slika 1). Epidemiologi bodo lahko spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih testov padlo pod 300 na dan. To stanje lahko dosežemo šele po približno 2,3 razpolovnih časih (1430, 715, 358, 179), ko bo epidemija začela upadati. Razpolovni čas je odvisen od tega, koliko bomo uspeli spustiti R z našim obnašanjem. ÄŒe ga bomo uspeli spustiti na R=0,7, bo razpolovni čas približno dva tedna, pri R=0,5 pa približno en teden. 2,3 razpolovni dobi pri R=0,7, torej 2,3x dva tedna, je približno en mesec, pri R=0,5 pa je to približno dobra dva tedna (2,3x en teden). 

Ocenjen delež okuženih in kužnih je sledeč:
V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 100. prebivalec (ocena: 12x toliko kot potrjeno okuženih v prvem valu). Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 14% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 7. prebivalec (ocena: 4x toliko kot potrjeno okuženih v drugem valu). Trenutno je delež kužnih približno 4% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 25. prebivalec. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 15% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 7. prebivalec.

Napoved razvoja epidemije

V napovedi za pozitivne teste (slika 1) in bolnice (slika 2, slika 2b, slika 2c, slika 2d) smo predpostavili, da so ukrepi (z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje) z 16.11. spustili R le na 1,0 (trenutna ocena) in da bo epidemija upadala zaradi prekuževanja. ÄŒe bi uspeli R spustiti na 0,7, kot smo v prvem valu, bi okoli 28.12. padlo povprečno število pozitivnih testov pod 300 na dan, kar je maksimalno število pozitivnih testov, pri katerem uspejo epidemiologi še zasledovati stike potrjeno okuženih, kar močno zmanjša širjenje virusa in je predpogoj za postopno sproščanje ukrepov. Zaradi časovnega zamika med okužbo in pozitivnim testom bi se lahko začelo postopoma sproščati ukrepe že nekaj dni prej. ÄŒe bomo vsi dosledno izvajali vse ukrepe, bomo tako lahko božično-novoletne praznike mogoče preživeli že v nekoliko bolj sproščenem vzdušju. V prognozi za bolnice so predstavljeni tudi scenarij za primer, da bi ukrepi z 16.11. prijeli zelo dobro (takrat R=0,7), ter scenarija, kjer ukrepi primejo le delno (takrat R=0,8 oz. R=0,9). Negotovost napovedi je v tem obdobju prijemanja ukrepov zelo velika. Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 1:

Slika 1b:

Slika 2: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2b: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2c:

Slika 2d:

 Slika 3: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledično je na grafu v zadnjem obdobju R krajše obdoje navidezno pod 1, čeprav dejansko verjetno ni padel pod 1).

 Slika 4: V prehodnem obdobju spremembe režima testiranja je tako izračunana vrednost R popačena, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov (posledično je na grafu v zadnjem obdobju R krajše obdoje navidezno pod 1, čeprav dejansko verjetno ni padel pod 1).

 Slika 5: Pri interpretaciji je potrebno upoštevati spremembe režima testiranja.

Slika 6: Podatki za zadnje tedne še niso končni. Spremenil se je režim testiranja.