Zadnje informacije (7. 4. 2023)

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Mariano Grossi je dejal (povezava do poročila), da je njegov obisk ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje (ZNPP) potrdil njegovo oceno resnosti jedrske varnosti in varnostnih razmer v času povečane vojaške aktivnosti v regiji. Glede na nenehna tveganja, s katerimi se sooča ZNPP med oboroženim spopadom v Ukrajini, je generalni direktor Grossi dejal, da ostaja odločen nadaljevati svoja diplomatska prizadevanja.

O tem vprašanju je razpravljal, ko se je v ponedeljek srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v mestu Zaporožje in nakazal, da bo morda kmalu spet odpotoval v Rusijo na nadaljnje pogovore. Generalni direktor je povedal, da je v preteklih mesecih skupaj z obema državama pripravljal predloge za zagotavljanje jedrske varnosti in zaščite v ZNPP. Dejal je, da bi se zdaj bolj osredotočil na to, čemur se je treba izogibati, da bi zagotovili njeno zaščito, namesto na teritorialne vidike.

Generalni direktor Grossi je odpotoval v Zaporožje prvič, odkar se je 1. septembra lani vzpostavila stalno prisotnost strokovnjakov IAEA v ZNPP. Generalni direktor Grossi je dejal, da mu je obisk omogočil, da se na lastne oči prepriča o škodi, ki jo je utrpela elektrarna, odkar je bil nazadnje tam, zlasti med novembrskim obstreljevanjem. ZNPP je doživela tudi ponavljajoče se izpade električne energije, zaradi česar se je morala začasno zanašati na zasilne dizelske generatorje za hlajenje reaktorja ter druge varnostne funkcije.

V elektrarni se je z vodstvom med drugim pogovarjal o težkih razmerah zaradi zmanjšanega števila zaposlenih, ki ostajajo v elektrarni. "Obisk je bil zame bistvenega pomena, da sem lahko ocenil resnost situacije," je dejal in omenil tudi jasne znake povečane vojaške prisotnosti v regiji. »Očitno je, da se vojaška dejavnost v celotni regiji povečuje. Odkrito se govori o ofenzivah in protiofenzivah. To območje se sooča z morda bolj nevarno fazo v smislu nenehnega konflikta.«

Namen obiska generalnega direktorja je bil tudi zagotoviti, da se redna rotacija strokovnjakov IAEA na lokacijo in z nje ohrani in izboljša. Tokrat ga je spremljala nova skupina strokovnjakov IAEA, ki bo v objektu ostala naslednje tedne. To je že sedma takšna ekipa, ki je prisotna na lokaciji, odkar je bila pred sedmimi meseci ustanovljena misija IAEA za podporo in pomoč v Zaporožju (ISAMZ). Ko se je vrnil iz elektrarne, so z njim prišli strokovnjaki šeste ekipe ISAMZ, potem ko so več tednov preživeli na kraju elektrarne in spremljali razmere, nudili tehnične nasvete in poročali sedežu IAEA. »Lahko smo zamenjali ekipi. Zdaj je tam nova ekipa, ki bo nadaljevala svoje delo. To je bilo zame zelo, zelo pomembno,« je dejal generalni direktor Grossi.

Več o situaciji glede jedrskih elektrarn v Ukrajini

Je nuklearka v Zaporožju najbolj občutljivi vojaški cilj in zakaj? Katere jedrske elektrarne bodo v tej vojni najbolj na udaru?

To je največja elektrarna izmed vseh elektrarn v Ukrajini. Njena moč je 6 GW in bi sama lahko oskrbela 2-3 Slovenije, v Ukrajini pa prispeva okoli ¼ električne energije.

Jedrska elektrarna Zaporožje uporablja rusko jedrsko tehnologijo (s povsem drugačno zasnovo, kot v Černobilu). Rusi so bili pred vojno tudi daleč največji izvozniki jedrske tehnologije. Morda je to dodaten razlog, da ruska vojska ob zasedbi ne bo namerno poškodovala ukrajinskih jedrskih elektrarn.

 

Ali bi ustavitve jedrskih elektrarn v Ukrajini pripomoglo, da ob morebitnem napadu ne bi prišlo do taljenja jedrskega goriva in izpusta nevarnih snovi?

Vsekakor so zaustavljene jedrske elektrarne v primeru vojaškega napada manj ranljive, kot pa delujoče elektrarne. V Zaporožju po podatkih ukrajinskega jedrskega združenja delujeta dve izmed šestih enot (pred napadom so delovale tri).  

Nenameren napad (izstrelki zgrešijo pravi cilj in zadenejo jedrsko elektrarno) elektrarno lahko poškodujejo, reaktorja pa zelo verjetno ne bodo. Reaktorji so namreč nameščeni v “bunkerjih”, torej nekajkrat obdani z meter ali več debelimi plasteh armiranega betona. Reaktorji so v “bunkerjih” predvsem zaradi zaščite osebja pred sevanjem med normalnim obratovanjem. Seveda pa zelo prav pridejo tudi med potresi in morebitnimi padci letal, ki sodijo med predvidene obremenitve “bunkerjev” in jih bunkerji lahko prenesejo.

Za težje poškodbe reaktorjev in morebitne izpuste radioaktivnih snovi v okolico je potreben NAMEREN, USMERJEN in INTENZIVEN vojaški napad.

 

Ob obstreljevanju jedrskih elektrarn v Ukrajini, kakšna je nevarnost, da pride do katastrofalne jedrsko nesreče za Evropo? Ali so jedrske elektrarne kako dodatno zaščitene pred napadi?

Ukrajinska uprava za jedrsko varnost je 4. marca sporočila, da je elektrarno zavzela ruska vojska in da jo še vedno upravlja ukrajinska posadka. Mislim, da se je s tem vsaj zaenkrat tudi pomembno zmanjšala možnost, da bi elektrarno poškodovali ali namerno ali po nesreči.

Jedrske elektrarne so sicer grajene izjemno robustno in lahko prenesejo tudi padce komercialnih letal. Tako robustne objekte je izjemno težko resno poškodovati ali uničiti po nesreči: potreben je zelo usmerjen in intenziven napad. V primerjavi s katastrofalnimi posledicami vojne, težko govorimo o katastrofalnih posledicah napadov na jedrske elektrarne.

 

V primeru, da bi prišlo do namernega in usmerjenega napada na jedrsko elektrarno - kakšen obseg poškodb bi že lahko vodil v katastrofalne posledice? Kakšne bi bile posledice za Evropo in svet?

Nikakor ne moremo govoriti o katastrofalnih posledicah. V najslabšem primeru namernega intenzivnega napada bi imeli nesrečo primerljivo s tisto v Černobilu ali Fukušimi. V Čeernobilu so katastrofalne posledice občutili samo prebivalci nekaj kilometrov od elektrarne, v Fukušimi nihče. Večje posledice so v obeh nesrečah občutili prebivalci v krogu nekaj deset kilometrov. 

 

Ali lahko primerjamo nesrečo jedrskega reaktorja in eksplozije atomske bombe? 

Ne. Jedrske bombe ubijajo z udarnimi valovi in visokimi temperaturami. Radioaktivnost je neučinkovit ubijalec. Jedrski reaktorji v današnjih jedrskih elektrarnah v nobenem primeru ne morejo postati jedrske bombe. Zato lahko primerjamo le radioaktivne izpuste eksplozij in staljeni reaktorjev. 

 

Kdaj in kako bi lahko posledice čutili tudi v Sloveniji?

Vsekakor bi se v Sloveniji dalo izmeriti povečano sevanje, posledic za zdravje prebivalcev v Sloveniji pa ne bi bilo. V najslabšem primeru bi resne posledica za zdravje lahko imela posadka poškodovane  elektrarne in tisti vojaki, ki so jo zasedli.

 

Kakšni varnostni ukrepi bi v tem primeru sledili?

To bi bilo zelo odvisno od količine izpuščenih radioaktivnih snovi iz elektrarne in takrat prevladujoče smeri in hitrosti vetrov. Zelo verjetno pa ne bi bilo potrebno izvajati kakšnih večjih ukrepov. Le v primeru, da bi vetrovi pihali direktno k nam, bi morda bilo potrebno nekoliko previdnosti pri gibanju zunaj in zračenju. Bi pa tudi ob morebitnih presenečenjih glede na razdaljo do Ukrajine imeli na voljo kakšen dan ali dva za ukrepanje, če bi to bilo potrebno

Vsekakor pa nas bodo pristojni lahko o morebitnih preventivnih ukrepih pravočasno obvestili.

 

Ministrstvo za zdravje je že opozorilo, da kopičenje jodovih tablet ni ravno posrečen ukrep. Kakšni pa so preventivni nasveti? Koliko časa bi čutili sevanje oziroma posledice v Sloveniji in v Evropi?

Radioaktivne snovi, ki bi se lahko sprostile ob poškodovani jedrski elektrarni, bi bile najbolj nevarne v primeru vnosa v telo (zaužitje s kontaminirano hrano in pijačo ali inhalacija). Pazljivost bi torej bila potrebna predvsem pri sveži hrani. Koliko časa in kolikšna previdnost je potrebna pa nam bodo v primeru potrebe sporočali pristojni.

 

Bi lahko govorili o hujših posledicah, kot je bilo v Černobilu? Kakšne so bile ključne lekcije iz te nesreče, ki so jih upoštevali pri gradnji novih jedrskih elektrarn?

Nikakor ne. V Zaporožju je 6 reaktorjev VVER1000, ki imajo bistveno drugačno in tudi bistveno bolj robustno zasnovo, kot Černobilski RBMK.

Z vojaško grožnjo komercialni jedrski elektrarni smo se prvi srečali Slovenci. V letu 1991 je namreč Jugoslovanska ljudska armada že pričela z zračnim napadom na Krško elektrarno, ki ga k sreči niso izvedeli. Takratni razmisleki o optimalni obrambi jedrske elektrarne so temeljili na zaustavitvi reaktorja in mobilizaciji čimveč mobilne opreme. Tak pristop se je po 9.11.2001 uveljavil tudi V ZDA, po cunamiju v Fukušimi Daiči pa po vsem svetu.

 

Je za nas še vedno nevaren tudi Černobil in zakaj?

Vse kaže, da so Rusi pri Černobilu enostavno izkoristili nebranjeno in povsem zapuščeno ozemlje med belorusko mejo in Kievom in so tja namestili svojo vojaško bazo. Ob tem so po vsej verjetnosti v zrak spravili del radioaktivnega prahu, ki ga je v Černobilskem področju razmeroma veliko. To je povzročilo začasno (rahlo) povečano sevanje v zaprtem območju. Prav mogoče je tudi, da so ob tem nekoliko računali tudi na stare strahove…

Ruska vojska je Černobil zapustila 2. aprila in Ukrajina je ponovno prevzela nadzor nad elektrarno.

Černobil za nas nikoli ni bil nevaren, je pa bilo v aprilu 1986, ko je preko naših krajev prešel radioaktivni oblak, bilo smiselno sprejeti nekaj previdnostnih ukrepov.