Projekcije širjenja COVID19 v Sloveniji

Napoved 31.7.2020

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2.

Ocenjujemo, da imamo kvazi-stacionarne razmere (včeraj enako) in da je efektivno reprodukcijsko število R_ef približno 1, kar pomeni, da plešemo po robu. V prihodnjem obdobju bo število dnevnih pozitivnih testov predvidoma fluktuiralo v območju od 5 do 30 (včeraj isto).

Sedemdnevno povprečje efektivnega reprodukcijskega števila za celo Slovenijo je R_7dni=0,85 (včeraj 0,88), za preostalo Slovenijo brez DSO-jev pa R_brez_DSO_7dni=0,93 (včeraj 0,94). Za boljši vpogled navajamo še ocene podvojitvenih/razpolovnih časov z različnimi metodami: exp fit: podvojitveni čas 64,2 dni (včeraj podvojitveni čas 68,6 dni), R_7dni za celo Slovenijo: razpolovni čas 32,0 dni (včeraj razpolovni čas 40,4 dni) in za preostalo Slovenijo brez DSO-jev: razpolovni čas 75,1 dni (včeraj razpolovni čas 91,9 dni).

Dobro bi bilo obdržati vsa obravnavana efektivna reprodukcijska števila R_ef (za celo Slovenijo, za preostalo Slovenijo brez DSO-jev in za DSO-je) pod 1 in pričakati problematično jesen s čim boljšo epidemiološko sliko.

Slika 5 prikazuje napoved hospitaliziranih do sredine oktobra za ocenjeno reprodukcijsko število R_ef=1 (ker predvidevamo, da plešemo okoli te vrednosti, čeprav je trenutna ocena 0,93) ter tri neugodne scenarije razvoja epidemije, kjer predpostavimo, da je po 15.8. R_ef nekoliko večji od ena zaradi vračanja s počitnic. Glede na število pozitivnih testov je za zdaj v drugem valu število hospitaliziranih, na intenzivni in umrlih za vsako kategorijo približno 68% manjše kot v prvem valu, predvidoma zaradi mlajše starostne strukture potrjeno okuženih in izboljšanega imunskega sistema vseh v poletnem času, vendar se ta delež zmanjšuje (včasih je bil 70%).

Mala šola epidemije (ponovitev za utrditev znanja): Reprodukcijsko število R pove, koliko ljudi v povprečju okuži posamezni okuženi. ÄŒe je R>1, imamo (eksponentno) rast epidemije, če je R<1, imamo (eksponentno) pojemanje, če pa je R=1, imamo kvazi-stacionarne razmere. Navajamo podvojitvene/razpolovne čase za nekaj vrednosti R (odvisni so tudi od predpostavljene dinamike okuževanja):
podvojitveni časi R=2: 7 dni, R=1,5: 12 dni, R=1,1: 53 dni;
podvojitveni/razpolovni čas: R=1: neskončno dni, ker se ne podvaja oz. razpolavlja, ampak je konstantno;
razpolovni čas: R=0,9: 50 dni, R=0,7: 15 dni.
S temi podvojitvenimi/razpolovnimi časi raste/pada število okuženih, ki se nato z določenim časovnim zamikom in deležem pojavijo kot pozitivni testi, hospitalizirani, na intenzivni in umrli.
     ÄŒe imamo določen čas R1<1 in posledično epidemija upada, imamo lahko potem enak čas R2=1/R1>1, preden epidemija zraste do enake vrednosti, kot je bila na začetku. Primer: ÄŒe imamo npr. v povprečju 10 pozitivnih testov na dan in nato z doslednim izvajanjem ukrepov spustimo R za en mesec na R1=0,5 (ker je R<1, epidemija eksponentno pada), zaradi česar se število dnevnih pozitivnih testov močno zmanjša, imamo lahko potem en mesec R2=1/R1=2 (ker je R>1, epidemija eksponentno raste), preden bo epidemija zrastla do enake vrednosti, kot je bila na začetku, t.j. povprečno 10 pozitivnih testov na dan. Po prvem valu smo imeli tako dobro epidemiološko sliko, da smo se lahko od sredine maja do konca junija »sproščali« kar 6 tednov z R_ef~2+ in podvojitvenim časom ~6 dni, preden je postalo število dnevnih pozitivnih testov znatno in je bilo treba potegniti ročno zavoro. Zato bi bilo dobro pričakati jesen s čim boljšo epidemiološko sliko, da pridobimo nekaj dragocenega časa, ker bo pestra, zima pa še toliko bolj.

Slika 1:

 Slika 2:

 Slika 3:

 Slika 4:

Slika 5: