Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID19 v Sloveniji

Napoved 15.9.2020

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

V obdobju od 23.-31. avgusta se izračuni ujemajo s podatki, če izberemo reprodukcijsko število R=1,14 (podvojitveni čas 34 dni ob 4 uvoženih/dan). 8. septembra se je začelo obdobje povečanega števila testov, kar zaradi empirično dognanega tipično 7 dnevnega zamika od okužbe do pozitivnega testa v drugem valu pomeni, da ti testi odražajo okuževanje in s tem R od vključno 1. septembra naprej. Opravljena analiza je razkrila sledeče:

a) ÄŒe predpostavimo, da se dinamika epidemije ob prehodu na večje število dnevno opravljenih testov ni spremenila, torej da imamo R=1,14 tudi od vključno 1. septembra naprej, se izračuni ujemajo s podatki, če predpostavimo, da 2x toliko dnevno opravljenih testov pomeni tudi 2x toliko dnevnih pozitivnih testov. V tem primeru imamo še vedno R=1,14 s podvojitvenim časom 34 dni ob 4 uvoženih/dan.

b) ÄŒe predpostavimo, da je merodajno le število dnevnih pozitivnih testov, ker se število dnevno opravljenih testov prilagaja epi razmeram, se izračuni ujemajo s podatki, če od vključno 1. septembra naprej dvignemo R s 1,14 na 2,0. R=2,0 pomeni podvojitveni čas 8 dni ob 4 uvoženih/dan. Razlog za dvig R s 1. septembrom bi lahko bil začetek šole in posledično bistveno večje širjenje okužb zaradi bistveno bolj dinamičnega življenja družbe po tem datumu. Prehod na večje število testov sovpada ravno s 1. septembrom (ko upoštevamo 7 dnevnih zamik od okužbe do pozitivnega testa) in tako ne vemo, ali je razlog porasta števila dnevnih pozitivnih testov začetek šole ali/in prehod na večje število testov. Možno, da je oboje vzročno povezano, saj je morebiti začetek šole skokovito povečal okuževanje, kar je morebiti pripeljalo do skokovitega porasta simptomatskih primerov čez 7 dni, torej 8. septembra, kar je nato morebiti privedlo do večjega števila testov zaradi večjega števila napotitev na testiranje od vključno tega dne naprej.

Predstavljeni varianti a) in b) sta skrajni varianti. Zelo dobro ujemanje izračunov s podatki je možno dobiti tudi za vse vmesne variante, torej za delni vpliv števila opravljenih testov na število pozitivih testov, kjer posledično leži R v območju med 1,14 in 2,0 in podvojitveni časi v območju med 34 in 8 dnevi. Žal še ni dovolj podatkov za obdobje povečanega števila  dnevno opravljenih testov, ki bi razkrili, po katerem scenariju se epidemija razvija. Trenutno se vsi predstavljeni scenariji dobro ujemajo s podatki in šele novi podatki bodo razkrili, po kateri poti dejansko hodimo, se pa že nakazuje, da je scenarij a) preveč optimističen.

Analizo in napoved smo pripravili za sledeči scenarij: R=1,5 s podvojitvenim časom 14 dni ob 4 uvoženih/dan. V tem primeru bo število pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 30 do 180 okoli trenutne povprečne vrednosti 96, ki bo naraščala.

V prognozi za bolnice sta predstavljena mejna scenarija a) R=1,14 in b) R=2,0 ter vmesna scenarija z R=1,3 in R=1,5 (napoved). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Slika 1:

 Slika 2:

 Slika 3:

 Slika 4:

Slika 5:

Slika 6: (Stanje 6.9.2020)

Tabela 1:   (Stanje 27.8.2020)

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view