Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID19 v Sloveniji

Napoved 17.9.2020

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

V obdobju od 23.-31. avgusta se izračuni ujemajo s podatki, če izberemo reprodukcijsko število R=1,14 (podvojitveni čas 34 dni ob 4 uvoženih/dan). 8. septembra se je začelo obdobje povečanega števila testov, kar zaradi empirično dognanega tipično sedemdnevnega zamika od okužbe do pozitivnega testa v drugem valu pomeni, da ti testi odražajo okuževanje in s tem R od vključno 1. septembra naprej. Povečano število dnevno opravljenih testov smo v analizi upoštevali s sledečima dvema mejnima predpostavkama:

a) Število dnevnih pozitivnih testov se poveča sorazmerno s povečanjem števila dnevno opravljenih testov (2x toliko dnevno opravljenih testov pomeni tudi 2x toliko dnevnih pozitivnih testov, merodajen je torej delež pozitivnih testov): V tem primeru se izračuni dobro ujemajo s podatki, če od vključno 1. septembra naprej dvignemo R z 1,14 na R=1,23 (včeraj isto), kar pomeni podvojitveni čas 24 dni (včeraj isto) ob 4 uvoženih/dan.

b) Merodajno je le število dnevnih pozitivnih testov, ker se število dnevno opravljenih testov prilagaja epi razmeram (število opravljenih testov torej ni pomembno): V tem primeru se izračuni dobro ujemajo s podatki, če od vključno 1. septembra naprej dvignemo R z 1,14 na R=1,79 (včeraj 1,87), kar pomeni podvojitveni čas 9 dni (včeraj isto) ob 4 uvoženih/dan.

Predstavljeni varianti a) in b) sta skrajni varianti. Zelo dobro ujemanje izračunov s podatki števila dnevnih pozitivnih testov je možno dobiti tudi za vse vmesne variante, torej za delni vpliv števila opravljenih testov na število pozitivih testov, posledično leži R v območju med 1,23 in 1,79 (včeraj 1,87) in podvojitveni čas v območju med 24 in 9 dni (včeraj isto). Žal še ni dovolj podatkov za obdobje povečanega števila dnevno opravljenih testov, ki bi razkrili, po katerem scenariju se epidemija razvija. ÄŒe upoštevamo še podatke o naraščajočem številu hospitaliziranih in v intenzivni negi, se nakazuje, da bi znal biti R približno 1,5 (včeraj isto), kar pomeni podvojitveni čas 14 dni (včeraj isto) ob 4 uvoženih/dan.

Analizo in napovedi smo pripravili za sledeči scenarij: R=1,5 s podvojitvenim časom 14 dni ob 4 uvoženih/dan. V tem primeru bo število pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 30 do 200 (včeraj isto) okoli trenutne povprečne vrednosti 107 (včeraj 104), ki bo naraščala.

Epidemija bo začela pojenjati, če bo reprodukcijsko število R ob predpostavljenih 4 uvoženih/dan manjše od 0,9, kar lahko predvidoma dosežemo že z doslednim izvajanjem obstoječih blagih ukrepov.

V prognozi za bolnice sta predstavljena mejna scenarija a) R=1,23 in b) R=1,79 ter vmesna scenarija z R=1,3 in R=1,5 (napoved). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Še prognoza na osnovi epidemioloških podatkov (stanje 13.9.2020), ki jih tedensko objavlja NIJZ. S slike 6 je razvidno, da narašča število pozitivnih testov v kategorijah: »neznani vir« in »lokalni vir«, število pozitivnih testov v ostalih kategorijah k sreči pada. Zaskrbljujoče je, da kategoriji »lokalni vir« in »neznani vir« naraščata vse hitreje (rdeča in siva krivulja se krivita v smeri navzgor, prav tako zelena krivulja vsote obeh), kar nakazuje, da imamo v teh segmentih (verjetno) eksponentno rast (tudi če upoštevamo povečano število dnevno opravljenih testov). Žal nimamo na razpolago dnevnih podatkov za bolj verodostojno oceno.

Iz tabele 1 (stanje 18.9.2020) je razvidno, da je smrtnost v prvem in drugem valu epidemije glede na pozitivne teste primerljiva, kar pomeni, da virus ne slabi (upoštevali smo tipičen dvotedenski časovni zamik od pozitivnega testa do smrti).

Slika 1:

 Slika 2:

 Slika 3:

 Slika 4:

Slika 5:

Slika 6: (Stanje 13.9.2020)

Tabela 1: (Stanje 18.9.2020)

NOVICE
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view