Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji

Napoved 30.10.2020

Uvod

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

Podatke pridobivamo od COVID-19 Sledilnika in se jim najlepše zahvaljujemo. Brez teh obsežnih kvalitetnih podatkov, ki jih vsakodnevno pretočimo v svoj model, se ne bi dalo napovedati nič pametnega, tako pa so naše napovedi izredno točne (z ozirom na področje napovedovanja razvoja epidemije).

Analiza stanja

Zaradi prehoda na nov režim testiranja reprodukcijskega števila R v prehodnem obdobju ne bo možno verodostojno izračunati na osnovi dnevnega števila pozitivnih testov, zato tako izračunanega R do nadaljnjega ne podajamo več, prav tako tudi ne s testi povezanih napovedi. Grobo ocenjen R na osnovi števila hospitaliziranih je približno R=1,9, podvojitveni čas pa približno 8 dni. Nakazuje se, da se rast epidemije umirja in da se vse bolj pozna vpliv ukrepov, kar je dobra novica. Hvala vsem in vsakemu posebej za sodelovanje pri zaustavljanju širjenja nadležnega virusa.

Ocenjen delež okuženih in kužnih je sledeč:
V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 100. prebivalec. Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 6% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 17. prebivalec. Trenutno je delež kužnih približno 4% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 25. prebivalec, in hitro raste. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 7% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 14. prebivalec.

Napoved razvoja epidemije

Kot vedno smo prvi del napovedi preverjali s tem, kar že imamo v »čakalnici« (znano število pozitivnih testov v zadnjem obdobju po starostnih kategorijah, ki se bodo z določenim časovnim zamikom in deležem pojavili v bolnicah, na intenzivni in umrli), kjer imamo: hospitalizirani 807, intenzivna 219, umrli +267. Te vrednosti že krepko presegajo maksimalne napovedane vrednosti ob verjetno preoptimistični predpostavki, da bodo ukrepi z 20.10. uspeli zaustaviti širjenje epidemije. Hospitalizirani in intenzivna bodo predvidoma sledili napovedni krivulji za primer, da ukrepi z 20.10. le delno primejo, ki ga bomo predstavili jutri, umrli pa bodo predvidoma najprej nekoliko prehitevali to napovedno krivuljo in jo nato počakali.

Ob verjetno preoptimistični predpostavki, da bodo ukrepi z 16.10. le delno prijeli, ukrepi z 20.10. pa polno ter uspeli zaustaviti širjenje epidemije (reprodukcijsko število pod 0,9), se nakazujejo naslednje maksimalne številke ob navedenih datumih:

  • 768 hospitaliziranih 4.11., potem počasen upad (včeraj 793) (slika 2), to vrednost je že krepko presegla "čakalnica", kar pomeni, da je bil predpostavljen scenarij verjetno preoptimističen.
  • 204 na intenzivni negi 10.11., potem počasen upad (včeraj 211) (slika 2), to vrednost je že krepko presegla "čakalnica", kar pomeni, da je bil predpostavljen scenarij verjetno preoptimističen.

Ukrepi z 20.10. očitno ne bodo uspeli ustaviti epidemije (upamo pa, da jo bodo uspeli ustaviti ukrepi z 24.10.), zato bo maksimalno število hospitaliziranih in na intenzivni bistveno večje, kar bomo prikazali v jutrišnji napovedi.

V napovedi za bolnice (slika 2, slika 2b) smo verjetno preoptimistično predpostavili, da ukrepi (z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje) z 16.10. le delno primejo, da pa bodo ukrepi z 20.10. dovolj učinkoviti in bodo uspeli R spustiti na 0,9, do takrat pa bo epidemija sledila trenutni dinamiki z R=1,9 (pri tej vrednosti dobimo najboljše ujemanje s podatki). Predstavljen je tudi scenarij za primer, da ukrepi z 16.10. primejo (R=0,9), in scenarij, da dosedanji sprejeti ukrepi ne bodo prijeli (po 20.10. še naprej R=1,9). "ÄŒakalnica" je že krepko presegla napoved, kjer smo predpostavili, da bodo ukrepi z 20.10. uspeli ustaviti širjenje epidemije. Ukrepi z 20.10. očitno ne bodo uspeli ustaviti širjenja epidemije (upamo pa, da jo bodo uspeli ustaviti ukrepi z 24.10.), zato bo maksimalno število hospitaliziranih in na intenzivni bistveno večje, kar bomo prikazali v jutrišnji napovedi. Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Opomba: To smo zdaj verjetno sklepali malo prehitro, ker ne moremo na osnovi testov, ki verjetno še ne vidijo ukrepov z 20.10., preko "čakalnice" sklepati na hospitalizirane, ki tudi še ne vidijo ukrepov z 20.10., in na osnovi tega že zaključiti, da ukrepi 20.10. ne bodo dovolj uspešni. Dovolj za danes, nadaljujemo jutri.

Slika 1: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje. Stara slika, glej obrazložitev zgoraj.

Slika 2: Z "ukrepi" so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje.

Slika 2b:

 Slika 3: Stara slika, glej obrazložitev zgoraj.

 Slika 4: (Stanje 14.10.2020, zaradi preseženih kapacitet epidemiološke službe novejši podatki niso na razpolago)

 Slika 5: (Podatki o uvoženih od 11.10.2020 niso več na razpolago, zato je to zadnja slika, ki smo jo še pripravili ob predpostavki, da se po tem datumu uvoz ni spreminjal)

Slika 6: (Stanje 11.10.2020, novejši podatki niso na razpolago)

 

NOVICE
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view