Ta stran uporablja piškotke (za prikaz videoposnetkov, zemljevidov in enostavno deljenje vsebine z drugimi).
Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z njihovo uporabo.
Z uporabo piškotkov se strinjam / želim več informacij / ne strinjam

 
logo JavnostPartnerjiMediji

Username: Password:

Projekcije širjenja COVID19 v Sloveniji

Napoved 19.9.2020

Misel dneva: Prosim, dosledno izvajajte obstoječe preproste samozaščitne ukrepe, da se nam ne bo več treba ukvarjati s Covidom in bodo lahko zdravstvo in gospodarstvo (skoraj) normalno delovali, mi pa (skoraj) normalno živeli.

Uvodna pojasnila so podana tukaj. Za radovedne in željne znanja smo pripravili Malo šolo epidemije: epizoda 1, epizoda 2, epizoda 3.

V obdobju od 23.-31. avgusta se izračuni ujemajo s podatki, če izberemo reprodukcijsko število R=1,14 (podvojitveni čas 34 dni ob 4 uvoženih/dan). 8. septembra se je začelo obdobje povečanega števila testov, kar zaradi empirično dognanega tipično sedemdnevnega zamika od okužbe do pozitivnega testa v drugem valu pomeni, da ti testi odražajo okuževanje in s tem R od vključno 1. septembra naprej. Povečano število dnevno opravljenih testov smo v analizi upoštevali s sledečima dvema mejnima predpostavkama:

a) Število dnevnih pozitivnih testov se poveča sorazmerno s povečanjem števila dnevno opravljenih testov (2x toliko dnevno opravljenih testov pomeni tudi 2x toliko dnevnih pozitivnih testov, merodajen je torej delež pozitivnih testov): V tem primeru se izračuni dobro ujemajo s podatki, če od vključno 1. septembra naprej dvignemo R z 1,14 na R=1,23 (včeraj isto), kar pomeni podvojitveni čas 24 dni (včeraj isto) ob 4 uvoženih/dan.

b) Merodajno je le število dnevnih pozitivnih testov, ker se število dnevno opravljenih testov prilagaja epi razmeram (število opravljenih testov torej ni pomembno): V tem primeru se izračuni dobro ujemajo s podatki, če od vključno 1. septembra naprej dvignemo R z 1,14 na R=1,79 (včeraj isto), kar pomeni podvojitveni čas 9 dni (včeraj isto) ob 4 uvoženih/dan.

Predstavljeni varianti a) in b) sta skrajni varianti. Zelo dobro ujemanje izračunov s podatki števila dnevnih pozitivnih testov je možno dobiti tudi za vse vmesne variante, torej za delni vpliv števila opravljenih testov na število pozitivih testov, posledično leži R v območju med 1,23 in 1,79 (včeraj isto) in podvojitveni čas v območju med 24 in 9 dni (včeraj isto). Žal še ni dovolj podatkov za obdobje povečanega števila dnevno opravljenih testov, ki bi razkrili, po katerem scenariju se epidemija razvija. ÄŒe upoštevamo še podatke o naraščajočem številu hospitaliziranih in v intenzivni negi, se nakazuje, da bi znal biti R približno 1,5 (včeraj isto), kar pomeni podvojitveni čas 14 dni (včeraj isto) ob 4 uvoženih/dan.

Analizo in napovedi smo pripravili za sledeči scenarij: R=1,5 s podvojitvenim časom 14 dni ob 4 uvoženih/dan, po 19.9. zaradi sprejetih novih ukrepov optimistično predpostavljen R=0,9. V tem primeru bo število pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 40 do 220 (včeraj isto) okoli trenutne povprečne vrednosti 119 (včeraj 115), ki bo do 26.9. naraščala in se nato začela zmanjševati (na grafu se to zgodi že nekoliko prej zaradi sedemdnevnega drsečega povprečja).

Epidemija bo začela pojenjati, če bo reprodukcijsko število R ob predpostavljenih 4 uvoženih/dan manjše od 0,9, kar lahko predvidoma dosežemo že z doslednim izvajanjem obstoječih blagih ukrepov.

V prognozi za bolnice sta predstavljena mejna scenarija a) R=1,23 (min) in b) R=1,79 (max), ter napoved z R=1,5 za primer, da sprejeti novi ukrepi ne bodo prijeli (R=1,5 tudi po 19.9), in za primer, da bodo sprejeti novi ukrepi prijeli (po 19.9. optimistično R=0,9). Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi.

Še prognoza na osnovi epidemioloških podatkov (stanje 13.9.2020), ki jih tedensko objavlja NIJZ. S slike 6 je razvidno, da narašča število pozitivnih testov v kategorijah: »neznani vir« in »lokalni vir«, število pozitivnih testov v ostalih kategorijah k sreči pada. Zaskrbljujoče je, da kategoriji »lokalni vir« in »neznani vir« naraščata vse hitreje (rdeča in siva krivulja se krivita v smeri navzgor, prav tako zelena krivulja vsote obeh), kar nakazuje, da imamo v teh segmentih (verjetno) eksponentno rast (tudi če upoštevamo povečano število dnevno opravljenih testov). Žal nimamo na razpolago dnevnih podatkov za bolj verodostojno oceno.

Iz tabele 1 (stanje 18.9.2020) je razvidno, da je smrtnost v prvem in drugem valu epidemije glede na pozitivne teste primerljiva, kar pomeni, da virus ne slabi (upoštevali smo tipičen dvotedenski časovni zamik od pozitivnega testa do smrti).

Slika 1:

 Slika 2:

 Slika 3:

 Slika 4:

Slika 5:

Slika 6: (Stanje 13.9.2020)

Tabela 1: (Stanje 18.9.2020)

NOVICE
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek
Pristop hitre Fourierjeve transformacije v modelu kristalne plastičnosti z gradientom deformacije: Regularizacija lokalizirane deformacije in velikostni učinek Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in dr. Leon Cizel...
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih
Razširjanje porazdelitev medkristalnih normalnih napetosti z uporabo simetrij v linearno-elastičnih polikristalnih materialih Dr. Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je ...
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5
Analiza popolne izgube napajalne vode v tlačnovodnem reaktorju s programom RELAP5 Dr. Andrej Prošek z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« je v reviji »Journal of Nuclear Engineering ...
Mihael Boštjan Končar prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani
Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripra...
mobile view